Tožeča stranka v svojih trditvah ni navedla dovolj konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj subjektivnega elementa oderuštva.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-4. Zakon o sodiščih združenega dela člen 16, 16/2. ZDSS člen 4, 4-2.
stvarna pristojnost - spor iz delovnega razmerja - samoupravno sodišče - Delovno in socialno sodišče
Ker je bilo posojilo glede dano na delovno razmerje in ker je (bilo) tudi vračanje posojila odvisno od delovnega razmerja oz. od tega, zakaj je prišlo do prenehanja delovnega razmerja med posojilodajalcem (tožečo stranko) in posojilojemalcem (tožencem), gre za spor, ki je ob izdaji izpodbijane sodbe spadal v pristojnost sodišča združenega dela.
ZPPSL člen 112, 112/2-1, 116, 116/4, 112, 112/2-1, 116, 116/4.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - izpodbijanje ločitvene pravice - zastavna pravicah na premičninah
Zastavna pravica na premičninah, ustanovljena zaradi zavarovanja upnikove terjatve, nastale pred nastankom zastavne pravice, ima objektivne elemente izpodbojnosti privilegiranja - naklanjanja ugodnosti upniku.
dopolnitev pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Če pritožnik po izteku roka za pritožbo le-to dopolni zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki je v pritožbi ni uveljavljal, sodišče dopolnitve ne zavrže kot prepozne, ker mora sodbo zaradi tega pritožbenega razloga preizkusiti po uradni dolžnosti.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - prenehanje pravice stvarne služnosti - tožba - ugovor
Lastnik služne stvari lahko le s tožbo zahteva, naj pravica stvarne služnosti poti za hojo in vožnjo preneha. Takega zahtevka pa ne more uveljavljati z ugovorom, da sporna služnost ni več potrebna.
Ker je na spornem zemljišču tožnik izvrševal posest vsaj 2 leti, se toženec ne more uspešno sklicevati na to, da se nikoli ni strinjal s tem, da se sporni del zemljišča asfaltira.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-10, 378, 364, 364/1, 364/1-10, 378.
sprememba opisa dejanja - prepoved reformatio in peius
S tem, da je sodišče pri novem sojenju opis kaznivega dejanja dopolnilo tako, da je vanj vneslo, da bi se obdolženec moral in mogel zavedati nastanka prepovedane posledice v obliki hude in ne zgolj poškodbe, kot je bilo navedeno v dejstvenem opisu razveljavljene sodbe, ni ravnalo v nasprotju s 378. členom ZKP in kršilo prepoved reformacije in peius.
začasna odredba - upnikove pravice - pravni interes
Ni sicer možno absolutno izključiti možnosti izdaje začasne odredbe tudi po tem, ko ima upnik v rokah izvršilni naslov - pravnomočno sodno odločbo, vendar mora za takšen ukrep zavarovanja upnik izkazati pravni interes.
ZD člen 32, 32/1, 110, 110/1, 32, 32/1, 110, 110/1.
izločitev dela zapuščine
V danem primeru, ko je zapustnica v celoti razpolagala s svojim premoženjem že za življenja z darilno pogodbo, lahko tožnik kot njen potomec in dedič uveljavlja le vrnitev darila iz naslova nujnega dednega deleža, ne more pa zahtevati iz tega podarjenega premoženja izločitev po čl. 32 Zakona o dedovanju. Tak zahtevek je mogoče uveljavljati le do zapuščine, ki pa je v danem primeru ni bilo.
Prvostopno sodišče je s sklepom pozvalo upnika, da v roku 8 dni popravi izvršilni predlog zaradi več pomanjkljivosti. Upnik je sledil zahtevi le glede prevoda v slovenski jezik. Zato je prvostopno sodišče utemeljeno uporabilo procesno posledico iz 4.odst. 109. člena ZPP.
poprava vloge - rok - listina, sestavljena v tujem jeziku - prevod listine
Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Sodišče pri predhodnem preizkusu tožbe pozove stranko, naj dopolni tožbo in listini, priloži tudi prevod v slovenski jezik. Če stranka temu ne sledi, se šteje tožba za umaknjeno.
Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv. predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog razumljiv in je vseboval vse, kar je treba. Drugostopenjsko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni mogoče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984.
Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vložila ugovor pravna oseba, ki ni stranka. Zato bo moralo prvostopno sodišče ugovor zavreči, od ugotovitve, ali je bil izvršilni sklep pravilno vročen dolžniku pa je odvisno, ali ga bo sodišče ponovno vročilo, ali pa ugotovilo pravnomočnost izvršilnega sklepa.
Umik izvršilnega predloga je pogosto povezan s vprašanjem sodnih stroškov, odločitev o teh pa z dokaznim postopkom o času plačila, sklenitvi pogodbe itd.