• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 35
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba V Cpg 409/2014
    29.5.2014
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073323
    ZIL-1 člen 1, 1/2, 10, 10/1, 11, 11/1, 18, 18/1, 18/2. ZPP člen 243.
    patent – patentni zahtevek – postavitev izvedenca - obseg patentnega varstva
    Sam patent je pravica, ki jo je podelila Republika Slovenija in je njen obseg določen objektivno, s patentnimi zahtevki. Patent je pravica materialnega prava. Če stranki uspe dokazati, da je imetnica patenta, mora njeno vsebino sodišče presojati kot vsebino vsake druge materialnopravne pravice po uradni dolžnosti.

    Vse dokler je očitno, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen iz povsem pravnih razlogov, sodišče nima pravnega temelja za postavitev izvedenca.
  • 22.
    VSL sklep IV Cp 1378/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0072159
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-3.
    nagrada za izvedensko mnenje – vrednotenje zahtevnosti mnenja – posebne okoliščine – zelo zahtevno mnenje – stiki
    V obravnavani zadevi je šlo za običajno vprašanje o stikih med starši in otroki. Vendar pa ob kompleksnosti problematike konkretne preiskovane družine, zaradi števila preiskovancev (šest) različnih starostnih obdobij in njihove diagnostike, ob sumu spolne zlorabe med sorojenci ter ob prisotnosti duševne bolezni enega od staršev, obravnavano mnenje odstopa od običajnih mnenj o omenjenem vprašanju.
  • 23.
    VSL sklep I Cpg 684/2014
    29.5.2014
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0063071
    ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5. OZ člen 59.
    pravdni stroški – stečajni postopek – prijava stroškovne terjatve v stečaju – pogojna terjatev
    V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča o glavni stvari, to je s sklepom o zavrženju tožbe. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
  • 24.
    VSL sklep I Cpg 547/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL0077048
    ZST-1 člen 10, 10/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
    domneva umika pritožbe – oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost – kopičenje pritožb - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - predpostavke za odločanje o pritožbi
    Ko je bil sklep o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, je treba ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
  • 25.
    VSC Sodba in sklep Cp 162/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004203
    ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6. OZ člen 270, 921, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2.
    zahteva za izločitev sodnika - prenehanje obveznosti - izpolnitev obveznosti z nakazilom
    Dopustno je izločati le sodnika kot posameznika, ne pa sodnika, ki bi lahko sodil o zadevi.

    Zgolj z pooblastitvijo asignata, da naj na račun asignanta plača določen znesek asignatorju, ter obvestitvijo tožnika, da bo obveznost izpolnjena na določenega dne z nakazilom, toženka svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe napram tožniku ni izpolnila.
  • 26.
    VSL sklep I Cp 1009/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072086
    OZ člen 642, 642/1, 642/2.
    izvedensko mnenje – stroški izdelave izvedenskega mnenja – pravica do nagrade izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - cena storitve
    V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, izvedenčevo pravico do nagrade mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega pogodbenega prava in ne po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
  • 27.
    VSL sodba II Cpg 687/2013
    29.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063073
    ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
    operativni leasing – neskrbno ravnanje z vozilom – trditveno in dokazno breme – protispisnost
    Tožeča stranka bi morala pri sklicevanju na neskrbno ravnanje z vozilom zatrjevati in dokazati, kakšna je pravilna in normalna uporaba vozila, ter katero od teh obveznosti je tožena stranka kršila.

    Pri protispisnosti gre za kršitev povsem tehnične narave - gre za napačen ''postopek prenosa'' tistega, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument.
  • 28.
    VDSS sklep Pdp 397/2014
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012309
    ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13.
    sodne takse - oprostitev plačila - delna oprostitev - oprostitev plačila sodne takse - povprečni mesečni dohodek na osebo - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - dvakratnik minimalnega dohodka
    Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
  • 29.
    VDSS sklep Pdp 95/2014
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0012126
    ZPP člen 155.
    pravdni stroški - pooblaščenec - sedež izven območja sodišča - kilometrina - potrebni stroški
    Kot potrebni se stroški kilometrine skladno s sodno prakso priznavajo le stroški kilometrine pooblaščenca, ki ga je stranka izbrala in ima sedež na delovnem območju sodišča. Ker ima pooblaščenka sedež izven navedenega območja, tožena stranka ni upravičena do povrnitve stroškov kilometrine, ki jih je imela njena pooblaščenka s pristopom na naroke za glavno obravnavo.
  • 30.
    VSL sklep I Cp 830/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0079324
    ZPP člen 108, 108/5, 274. ZIZ člen 59, 59/1.
    tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno – pravni interes – tožba za plačilo odškodnine – poziv na popravo tožbe – zavrženje tožbe
    Če stranka nerazumljive in nepopolne tožbe tudi po pozivu sodišča ne popravi oziroma dopolni tako, da je tožba sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
  • 31.
    VSK sklep CDn 150/2014
    29.5.2014
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0005974
    ZZK-1 člen 47, 47/4. SPZ člen 38.
    izbris prepovedi odtujitve in obremenitve - izbris po uradni dolžnosti - smrt prvega lastnika
    Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.
  • 32.
    VSL sodba I Cp 571/2014
    29.5.2014
    STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0006687
    SPZ člen 49. OZ člen 15, 18. ZPP člen 7, 8, 212.
    prodajna pogodba – sklenitev pogodbe – soglasje volj – kdaj je pogodba sklenjena – izjava volje – prodaja nepremičnine – pridobitev lastninske pravice – prosta dokazna ocena
    Dokazovanje z izvedencem o pristnosti obravnavane pogodbe je bilo opuščeno, ker je sodišče ugotovilo, da je toženkin ugovor dokazan z drugimi dokazi (zaslišanje strank, analiza listine same ter listin, ki naj bi se nanjo navezovale). Izbor dokazov je prepuščen sodišču kot sestavni del proste dokazne ocene.
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 99/2014
    29.5.2014
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – DAVKI
    VSL0080819
    ZASP člen 154, 154/1, 156, 157, 157/6, 168, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1.
    male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo fonogramov – obveznost poročanja – tarifa – civilna kazen – DDV – sklepčnost – ustaljena sodna praksa
    Tožeča stranka ima v skladu z določili ZASP zoper toženo stranko kot kršiteljico avtorskih pravic nabor različnih zahtevkov, uperjenih v smislu preprečitve nadaljnjih kršitev pravic in odpravo posledic same kršitve. Pritožbene navedbe v ničemer ne odstopajo od navedb pritožnice, do katerih se je pritožbeno sodišče že opredeljevalo v okviru odločanja v citirani zadevi VSL I Cpg 924/2011 in kasnejših številnih odločbah, v katerih je z istimi argumenti utemeljilo nesklepčnost takšnega tožbenega zahtevka. Takšna razlaga ima zato značaj ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, ki je tožeča stranka v dosedanjih številnih postopkih ni uspela izpodbiti.

    Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da civilna kazen iz tretjega odstavka 168. člena ZASP nima odškodninske narave. Ne glede na navedeno pa je glede na pritožbene navedbe odločilno, da bi bila tožeča stranka upravičena do nadomestila DDV le pod predpostavko, da bi bila tudi sama zavezana za plačilo DDV od navedenega prejemka. Niti odškodnina za civilni delikt niti civilna kazen pa nista nadomestilo za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV, zato ne gre za prejemek, od katerega bi bila tožeča stranka dolžna plačati DDV v smislu ZDDV.
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 7/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063085
    ZPP člen 343, 343/4.
    pravni interes za pritožbo - obstoj stranke - neobstoječa oseba
    V času odločanja pritožbenega senata tožena stranka že ni več obstajala. Pritožnica od odločitve zoper neobstoječo osebo ne more več pričakovati nobene koristi, in torej tudi pravne koristi ne.
  • 35.
    VSL sodba I Cpg 45/2013
    29.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0073304
    OZ člen 120, 120/1, 120/3, 190, 190/1, 333.
    splošni pogoji poslovanja – enostranska sprememba splošnih pogojev poslovanja – odstop od pogodbe – neupravičena obogatitev - soglasje - obvestilo o spremenjenih splošnih pogojih poslovanja
    V kolikor pride do enostranske spremembe splošnih pogojev poslovanja, ki bi pomenile spremembo pogodbenih obveznosti pravdnih strank, takšna enostranska sprememba ne more vplivati na že obstoječa pogodbena razmerja, če ni k temu podala izrecnega soglasja nasprotna stranka. V kolikor takšno soglasje ni doseženo, imajo pri trajnih pogodbenih razmerjih pogodbene stranke pravico uveljavljati odstop od pogodbe v smislu 333. člena OZ.
  • 36.
    VDSS sodba Pdp 111/2014
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012135
    ZDR člen 174, 181.
    disciplinski ukrep - disciplinska odgovornost - denarna kazen
    Tožena stranka je v sklepu o disciplinski odgovornosti, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen, tožniku očitala, da je z uporabo nepredpisanega sporazumevanja z delavcem prevoznika povzročil motnje v delovnem procesu tako, da so vlaki prevoznika utrpeli večjo zamudo, kar je imelo za posledico večjo materialno škodo. Glede na določbe Prometnega pravilnika in drugih internih aktov tožene stranke je dovoljena tako neposredna ustna komunikacija kot tudi komunikacija z uporabo telekomunikacijskih sredstev. Oba načina komuniciranja sta dopustna in dovoljena. Zato tožnik, ki je od delavca prevoznika, s katerim sta bila v istem delovnem prostoru, zahteval ustno sporočanje po telefonu, ker se na ta način registrira pogovor z drugimi udeleženci, ni zahteval nečesa, kar ni predpisano. Navedeno pomeni, da tožnik ni kršil obveznosti, ki se mu očita v izpodbijanem sklepu.
  • 37.
    VSL sklep I Cp 164/2014
    29.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0006686
    ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 116/2, 156, 224, 224/4.
    vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika – zamuda roka za opravo procesnega dejanja – zamuda roka za vložitev pritožbe – zdravniško opravičilo – javna listina – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo eni stranki
    Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi praviloma predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi.

    Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, zagotoviti nadomeščanje. Vendar pa je pričakovanje, da bo odvetnik to storil v primeru, ko gre za nenadno odsotnost, prestrogo. Prav ima pritožba, da ni življenjsko, da bi odvetnik vsakič, ko se nekoliko slabše počuti, za vsak slučaj za naslednji dan poiskal substituta.
  • 38.
    VSM sklep I Kr 27073/2012
    29.5.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0021971
    KZ-1 člen 54, 204, 204/1, 220. ZKP člen 32, 32/1, 33, 36.
    stvarna pristojnost - dve kaznivi dejanji - eno iz pristojnosti okrožnega, drugo iz okrajnega sodišča
    Ko je ista oseba obravnavana za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča in hkrati za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, je po prvem odstavku 32. člena ZKP stvarna pristojnost slednjega zaradi njenega manjšega kaznovalnega obsega, inkludirana v stvarni pristojnosti prvega.
  • 39.
    VDSS sodba Pdp 250/2014
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012191
    Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 57, 57/1, 57/2, 57/3.
    solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba - daljša bolniška odsotnost
    V 2. odstavku 57. člena Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije je določeno, da delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni (nad tri mesece) ter da se o višini solidarnostne pomoči dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera. Dejstvo, da tožena stranka in sindikat tožene stranke višine solidarnostne pomoči v predmetni zadevi nista dogovorila s splošnim aktom, ne pomeni, da tožena stranka tožniku ni dolžna izplačati solidarnostne pomoči. Obveznost izplačila solidarnostne pomoči ne more biti odvisna zgolj od sklenjenega dogovora med delodajalcem in sindikatom v smislu 2. odstavka 57. člena Kolektivne pogodbe.

    Tožnik je izpolnjeval pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči, saj je bil v spornem letu v bolniškem staležu več kot tri mesece. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
  • 40.
    VDSS sklep Pdp 1136/2013
    29.5.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012059
    ZDR člen 73, 204, 204/1, 204/2. ZPP člen 355.
    sodno varstvo - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - koncesija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Tožnik je bil zaposlen pri društvu (prvotnem delodajalcu), ki je izvajalo javno službo zavetišča za zapuščene živali. Po vrnitvi koncesije s strani društva, je občina s toženo stranko sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje navedene javne službe. Ker je društvo prenehalo izvajati koncesijsko dejavnost, je vsem zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Pri prenosu koncesijskega opravljanja dejavnosti je izpolnjen zakonski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Do prenosa dejavnosti je prišlo že s tem, ko je prevzemnik (tožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno opravljal prenosnik (društvo), pri tem pa je prevzemnik uporabljal ista poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine v lasti občine. Tožena stranka je prevzela tudi večino delavcev (oskrbnikov živali), ki so nadaljevali z delom pri toženi stranki in pri tem ni bistveno, da so s toženo stranko sklenili nove pogodbe o zaposlitvi.

    Za presojo v obravnavanem primeru je odločilno dejstvo, da je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost, z istimi sredstvi in je takoj po prenehanju koncesije prenosnika nadaljeval z delom, ki so ga opravljali oskrbniki živali predhodno pri prevzemniku. Za zaključek, da gre za spremembo delodajalca, ni potrebno, da delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik skleneta medsebojno pogodbo o morebitnem prevzemu delavcev. Zadošča, da pride do dejanskega prenosa dejavnosti, ne glede na pravno podlago. Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti pa mora delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, ki so opravljali delo v okviru te dejavnosti, ne glede na dejstvo, da utegne biti notranja organizacija pri obeh delodajalcih različna. Prav tako ni nujno, da se s prenosom dejavnosti prenesejo določena sredstva ali oprema in da je lastnik opreme oziroma sredstev tretja oseba. Dejstvo, da prenosnik ni lastnik sredstev, danih v upravljanje, temveč je lastnik naročnik (koncident - občina), ne vpliva na pravni pojem prenosa podjetja.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 35
  • >
  • >>