ZZK-1 člen 3a, 102, 125a. ZPP člen 205, 205/1-5, 207. ZS člen 83.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - nemožnost oddaje predloga v sistem informatizirane zemljiške knjige - prekinitev postopka zaradi napake aplikacije
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063073
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
operativni leasing – neskrbno ravnanje z vozilom – trditveno in dokazno breme – protispisnost
Tožeča stranka bi morala pri sklicevanju na neskrbno ravnanje z vozilom zatrjevati in dokazati, kakšna je pravilna in normalna uporaba vozila, ter katero od teh obveznosti je tožena stranka kršila.
Pri protispisnosti gre za kršitev povsem tehnične narave - gre za napačen ''postopek prenosa'' tistega, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
ZPP člen 454, 454/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pomanjkanje trditvene podlage – izvedba dokazov – protispisnost
Dejstvo, da sodišče ne izvede glavne obravnave, ne more pomeniti protispisnosti.
Ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmota - prezaposlitev - skrbnost
Tožniku, ki se pred podpisom sporne odpovedi in sporazuma o skrajšanju odpovednega roka ni prepričal, kakšna je vsebina ponujene nove zaposlitve oziroma čas njenega trajanja pri drugem delodajalcu, je mogoče očitati malomarno ravnanje. Od povprečno skrbnega delavca se namreč pričakuje, da v primeru prezaposlitve preveri vsebino ponujene pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker tožnik ni bil v opravičljivi zmoti, sta veljavna tako odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika kot sporazum o skrajšanju odpovednega roka, posledično pa ni podlage za ugoditev reintegracijskemu zahtevku ter reparacijskemu zahtevku za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe.
ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 116/2, 156, 224, 224/4.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika – zamuda roka za opravo procesnega dejanja – zamuda roka za vložitev pritožbe – zdravniško opravičilo – javna listina – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo eni stranki
Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi praviloma predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi.
Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, zagotoviti nadomeščanje. Vendar pa je pričakovanje, da bo odvetnik to storil v primeru, ko gre za nenadno odsotnost, prestrogo. Prav ima pritožba, da ni življenjsko, da bi odvetnik vsakič, ko se nekoliko slabše počuti, za vsak slučaj za naslednji dan poiskal substituta.
Dokazovanje z izvedencem o pristnosti obravnavane pogodbe je bilo opuščeno, ker je sodišče ugotovilo, da je toženkin ugovor dokazan z drugimi dokazi (zaslišanje strank, analiza listine same ter listin, ki naj bi se nanjo navezovale). Izbor dokazov je prepuščen sodišču kot sestavni del proste dokazne ocene.
vknjižba lastninske pravice - vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve - prepozna predložitev ustreznih listin - prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi
Predložitev listin šele v pritožbenem postopku je prepozna, saj velja prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi.
pravni interes za pritožbo - obstoj stranke - neobstoječa oseba
V času odločanja pritožbenega senata tožena stranka že ni več obstajala. Pritožnica od odločitve zoper neobstoječo osebo ne more več pričakovati nobene koristi, in torej tudi pravne koristi ne.
V kolikor pride do enostranske spremembe splošnih pogojev poslovanja, ki bi pomenile spremembo pogodbenih obveznosti pravdnih strank, takšna enostranska sprememba ne more vplivati na že obstoječa pogodbena razmerja, če ni k temu podala izrecnega soglasja nasprotna stranka. V kolikor takšno soglasje ni doseženo, imajo pri trajnih pogodbenih razmerjih pogodbene stranke pravico uveljavljati odstop od pogodbe v smislu 333. člena OZ.
ZASP člen 154, 154/1, 156, 157, 157/6, 168, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo fonogramov – obveznost poročanja – tarifa – civilna kazen – DDV – sklepčnost – ustaljena sodna praksa
Tožeča stranka ima v skladu z določili ZASP zoper toženo stranko kot kršiteljico avtorskih pravic nabor različnih zahtevkov, uperjenih v smislu preprečitve nadaljnjih kršitev pravic in odpravo posledic same kršitve. Pritožbene navedbe v ničemer ne odstopajo od navedb pritožnice, do katerih se je pritožbeno sodišče že opredeljevalo v okviru odločanja v citirani zadevi VSL I Cpg 924/2011 in kasnejših številnih odločbah, v katerih je z istimi argumenti utemeljilo nesklepčnost takšnega tožbenega zahtevka. Takšna razlaga ima zato značaj ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, ki je tožeča stranka v dosedanjih številnih postopkih ni uspela izpodbiti.
Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da civilna kazen iz tretjega odstavka 168. člena ZASP nima odškodninske narave. Ne glede na navedeno pa je glede na pritožbene navedbe odločilno, da bi bila tožeča stranka upravičena do nadomestila DDV le pod predpostavko, da bi bila tudi sama zavezana za plačilo DDV od navedenega prejemka. Niti odškodnina za civilni delikt niti civilna kazen pa nista nadomestilo za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV, zato ne gre za prejemek, od katerega bi bila tožeča stranka dolžna plačati DDV v smislu ZDDV.
pravdni stroški - pooblaščenec - sedež izven območja sodišča - kilometrina - potrebni stroški
Kot potrebni se stroški kilometrine skladno s sodno prakso priznavajo le stroški kilometrine pooblaščenca, ki ga je stranka izbrala in ima sedež na delovnem območju sodišča. Ker ima pooblaščenka sedež izven navedenega območja, tožena stranka ni upravičena do povrnitve stroškov kilometrine, ki jih je imela njena pooblaščenka s pristopom na naroke za glavno obravnavo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073305
ZPP člen 154, 154/1, 318, 318/1, 318/1-3. ZASP člen 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/6, 159, 159/4, 167, 168, 168/2, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – razlaga skupnega sporazuma – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – civilna kazen – stroški z odkrivanjem kršitev – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – predpravdni stroški – zamudna sodba – zapadlost terjatve – uporaba tarife – nesklepčnost – plačilo DDV
Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk ne more biti pravilna pravna podlaga za odmero nadomestila za javno priobčitev fonogramov za takšen poslovni prostor, kot ga je uporabljala tožena stranka, to je gostinski lokal.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – asignacija – kritno razmerje – neobičajen način izpolnitve - načelo sočasnosti izpolnitve - kleparska dela
Izpodbijano pravno dejanje je poplačilo z asignacijo, ki izpolnjuje objektivni pogoj izpodbojnosti, če je bila tožeča stranka asignatov upnik. V takem primeru namreč preneha premoženjsko upravičenje tožeče stranke do asignata, obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke pa je preko asignata poravnana toženi stranki v celoti na račun drugih upnikov, s čimer pride do zmanjšanja čiste vrednosti stečajne mase.
domneva umika pritožbe – oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost – kopičenje pritožb - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - predpostavke za odločanje o pritožbi
Ko je bil sklep o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, je treba ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6. OZ člen 270, 921, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2.
zahteva za izločitev sodnika - prenehanje obveznosti - izpolnitev obveznosti z nakazilom
Dopustno je izločati le sodnika kot posameznika, ne pa sodnika, ki bi lahko sodil o zadevi.
Zgolj z pooblastitvijo asignata, da naj na račun asignanta plača določen znesek asignatorju, ter obvestitvijo tožnika, da bo obveznost izpolnjena na določenega dne z nakazilom, toženka svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe napram tožniku ni izpolnila.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - uveljavljanje skupnega premoženja - zaznamba črne gradnje - uporaba pravil o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.
Tožena stranka je v sklepu o disciplinski odgovornosti, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen, tožniku očitala, da je z uporabo nepredpisanega sporazumevanja z delavcem prevoznika povzročil motnje v delovnem procesu tako, da so vlaki prevoznika utrpeli večjo zamudo, kar je imelo za posledico večjo materialno škodo. Glede na določbe Prometnega pravilnika in drugih internih aktov tožene stranke je dovoljena tako neposredna ustna komunikacija kot tudi komunikacija z uporabo telekomunikacijskih sredstev. Oba načina komuniciranja sta dopustna in dovoljena. Zato tožnik, ki je od delavca prevoznika, s katerim sta bila v istem delovnem prostoru, zahteval ustno sporočanje po telefonu, ker se na ta način registrira pogovor z drugimi udeleženci, ni zahteval nečesa, kar ni predpisano. Navedeno pomeni, da tožnik ni kršil obveznosti, ki se mu očita v izpodbijanem sklepu.
ZIZ člen 42. ZPP člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/2.
zamudna sodba – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje pisanj – vročanje s fikcijo – razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Zaradi preselitve toženca že pred vložitvijo tožbe, fiktivna vročitev na formalnem naslovu prebivališča ni pravilna, zlasti pa v konkretnem primeru, ko sta imela tožnica in toženec prijavljeno formalno prebivališče na istem naslovu, pri čemer je jasno izhajalo iz tožbenih navedb, da toženec na tem naslovu dejansko ne biva več.
Izpolnitev z asignacijo vpliva na zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase tožeče stranke kot asignanta le v primeru, če asignat asignacijo sprejme in izpolni zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do tožeče stranke. Ker tožeča stranka do asignata iz naslova kreditiranja ni imela nobene terjatve, čista vrednost stečajne mase ni bila zmanjšana.