Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.
Podrejeno zatrjevani nagib za prispevano kupnino za nakup parcele po pogodbi z dne 17. 6. 2005 (ki bi odpadel s prodajo te parcele z dne 29. 8. 2007 oziroma z boleznijo tožnika leta 2008) na šele 22. 11. 2010 (za povsem drugo nepremičnino) sklenjeno prodajno pogodbo (na katero tožnik opira primarni in podrejeni tožbeni zahtevek) ne more imeti nobenega vpliva.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti – verižna kompenzacija - nadomestna izpolnitev - pobot - plačilni rok - skrbnost - insolventnost
Obstajajo znaki, ki bi vsakemu skrbnemu gospodarskemu subjektu morali kazati na insolventnost tožeče stranke, tudi če ni posebej strokovno usposobljen za ugotavljanje nastopa insolventnosti.
Da bi bil objektivni element izpodbit, je treba dokazati, da so bile zamude ves čas približno enake, česa takega pa tožena stranka ni dokazala.
Pobot zaradi nadomestne izpolnitve je prav tako izpodbojen – nasprotna terjatev se vzpostavi prav zaradi možnosti izvedbe pobota in zaradi nelikvidnosti dolžnika, ki svoje obveznosti ne more izpolniti.
Pravno podlago za uporabo stanovanja in plačilo najemnine je, do odpovedi, obravnavane v predmetnem postopku, predstavljala najemna pogodba z dne 2.4. 2002. Tožnica stanovanja ne bi mogla oddajati (drugim) v najem za, kot trdi „primerno tržno najemnino.“
denacionalizacija - ničnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - priposestvovanje
Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični.
pogodba o poslovnem sodelovanju – mandatna pogodba – odpoved pogodbe – neupravičena obogatitev – pravica zahtevati vračilo plačanega zneska
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je plačala maksimalno nagrado, čeprav naj ne bi vedela, kolikšno površino bo končni kupec od nje odkupil. Vsekakor bi morala računati s tem, da končni kupec ne bo odkupil od nje maksimalne površine, zato bi si morala pridržati pravico, da uveljavlja razliko nazaj, in sicer toliko, kolikor ne bo mogla prodati končnemu kupcu.
Preklic naročila je bil posledica ugotovitve, da do sprejetja OPPN Občine Lukovica ne bo prišlo, na kar pa stranki po naravi stvari ne moreta vplivati.
spor majhne vrednosti – prekluzija – pravočasno navajanje trditev – trditveno in dokazno breme - obrazložitev vtoževane terjatve - terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke, glede na trditveno in dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061074
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/3, 131/3-2, 300. ZPP člen 156, 156/1.
stroški postopka - postopek ugotovitve obstoja prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - po naključju povzročeni stroški
Pravdne stroški, ki so nastali v postopku ugotovitve obstoja prednostne terjatve upnice skladno z oddelkom 5.6. ZFPPIPP, štejejo za strošek postopka, in je zato izvršba zoper dolžnika dovoljena.
Za naključje, ki se primeri stranki, je treba šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške stranke
Ustavno skladna razlaga prvega odstavka 11. člena ZST-1 terja, da je treba oprostiti plačila sodnih taks vsako stranko, ki na pravno enakovreden način, kot je ta, ki je jezikovno izrecno predpisan v prvem odstavku 11. člena ZST-1, dokaže svoj dejanski položaj, ki ustreza pojmu revščine.