ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063816
OZ člen 147.
refundacija nadomestila plače – škoda – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - napaka imenovanega zdravnika
Čim je sodišče ugotovilo, da se tožena stranka zoper 3. in 4. odločbo ni pritožila, je pretrgana vzročna zveza med zatrjevano napačno izdano odločbo o delavčevi nezmožnosti za delo v obdobju od 11. 8. 2009 (namesto pravilno 8. 8. 2009) do 31. 8. 2009, zaradi česar je prišlo do prekinitve začasne zadržanosti od dela, in smiselno uveljavljeno škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi plačila nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni.
SPZ člen 49, 217, 217/2, 219, 219/2, 266, 266/1. ZPP člen 7, 167, 167/2, 212, 214, 286, 286/1, 286/6. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomen zaznavnosti izvrševanja služnosti - pravočasnost zatrjevanja slabe vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - stroški vzdrževanja poti - stroški ugovora zoper začasno odredbo kot pravdni stroški
V primeru, kadar je izvrševanje služnosti zaznavno navzven, pridobitelj nepremičnine ne more uspešno sklicevati na to, da za obstoj take pravice ni vedel ali mogel vedeti.
Sklicevanje tožencev na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobo vero) je neutemeljeno, saj sta ob pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah (v skladu z 49. členom SPZ je bilo to šele ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis pridobitve lastninske pravice) nedvomno vedela za obstoj sporne služnostne poti.
Zgolj zatrjevanja nekaterih oseb (prejšnjega lastnika in sosedov), da služnostna pravica ne obstaja, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da predmetni nepremičnini nista kakorkoli obremenjeni.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079801
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja – nadomestilo koristi – najemnina – status naravne znamenitosti – informativni dokaz – nesklepčna tožba – zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Za uspešnost zahtevka po drugem odstavku 72. člena ZDen mora tožnik izkazati premoženjsko korist, ki bi jo lahko dosegel, če bi podržavljeno premoženje pridobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
Glede na ugovor toženke, da nepremičnin ni mogoče ekonomsko izkoriščati, saj se nahajajo na območju krajinskega parka, ki ima status naravne znamenitosti, za katerega velja poseben varstveni režim, bi moral tožnik konkretno opredeliti način rabe nepremičnin, ki bi zagotavljal donos in splošna trditev, da je korist enaka najemnini, ne zadošča. Ker torej ustreznih trditev v tej smeri ni bilo, je tožba nesklepčna in bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.
delitev solastnega premoženja - fizična in civilna delitev
V postopku delitve kljub navedeni določbi iz ekonomskih razlogov ni za izključiti, da se v primeru neznatnega solastninskega dela opravi civilna delitev na podlagi plačila po določbi petega odstavka 70. člena SPZ.
Neposredno zaslišanje prič in strank je namenjeno ravno temu, da si sodišče ustvari osebni vtis, kateri od zaslišanih je nanj naredil prepričljiv vtis, kateri pa ne, kot podlago za odločitev pa nato upošteva tista dejstva, ki jih je ugotovilo s takim prepričanjem.
Pravno podlago za uporabo stanovanja in plačilo najemnine je, do odpovedi, obravnavane v predmetnem postopku, predstavljala najemna pogodba z dne 2.4. 2002. Tožnica stanovanja ne bi mogla oddajati (drugim) v najem za, kot trdi „primerno tržno najemnino.“
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.
Ustavno skladna razlaga prvega odstavka 11. člena ZST-1 terja, da je treba oprostiti plačila sodnih taks vsako stranko, ki na pravno enakovreden način, kot je ta, ki je jezikovno izrecno predpisan v prvem odstavku 11. člena ZST-1, dokaže svoj dejanski položaj, ki ustreza pojmu revščine.
spor majhne vrednosti – prekluzija – pravočasno navajanje trditev – trditveno in dokazno breme - obrazložitev vtoževane terjatve - terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke, glede na trditveno in dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061074
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/3, 131/3-2, 300. ZPP člen 156, 156/1.
stroški postopka - postopek ugotovitve obstoja prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - po naključju povzročeni stroški
Pravdne stroški, ki so nastali v postopku ugotovitve obstoja prednostne terjatve upnice skladno z oddelkom 5.6. ZFPPIPP, štejejo za strošek postopka, in je zato izvršba zoper dolžnika dovoljena.
Za naključje, ki se primeri stranki, je treba šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške stranke