OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079292
ZPotK člen 13. OZ člen 344, 347, 347/2, 375. ZPP člen 214, 214/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti – obvestilo kreditojemalcu – prejem obvestila – zastaranje – anuitete – triletni zastaralni rok – prepoved obrestnih obresti – neprerekana dejstva
Obvestilo, s katerim banka daje kreditojemalcu dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ima naravo pravnoposlovne izjave volje in učinkuje s trenutkom, ko jo naslovnik prejme. Namen dodatnega roka je namreč kreditojemalcu ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato obvestilo mora prejeti.
V obravnavanem primeru so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je tožnik storil kaznivo dejanje. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 214. člena ZKP za hišno preiskavo. Dejstvo, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika pozneje zavržena, ne pomeni, da je bila tudi hišna preiskava nezakonita.
Tožnik ni bil upravičen do vrnitve zaseženih predmetov, saj ni mogel postati njihov lastnik in mu torej ne pripada aktivna legitimacija za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ker so bili predmeti vrnjeni drugi osebi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - POPRAVA KRIVIC - MEDVOJNI PROCESI
VSM0022768
Ustava RS člen 28, 28/2. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 4. KZ člen 3. KZ-1 člen 380. KZ SFRJ člen 142, 142/1, 142/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 370, 370/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 373.
kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo - človekove pravice - kršitve mednarodnega vojskovanja - mednarodno vojno pravo - mednarodno humanitarno pravo - domneva nedolžnosti - oprostilna sodba - dokazna ocena - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti obdolženega - kršitev kazenskega zakona - dejanje, za katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje - nezastarljivost kaznivega dejanja vojnega hudodelstva - načelo zakonitosti - neobstoj materialne podlage za obsodbo - oborožen spopad - Ženevske konvencije - pravo oboroženih spopadov - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem in drugem odstavku 142. člena KZ SFRJ v zvezi s četrtim odstavkom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
ZPP člen 131, 182. ZST-1 tarifna številka 1121, 30010.
ugovor zoper plačilni nalog - posebne takse - odmera takse - sklep o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka, ki je izdan na podlagi domnevnega umika tožbe, predstavlja procesni in ne meritorni sklep. Zato je napačno nadaljnje razlogovanje, da takšen sklep predstavlja odločbo o glavni stvari. Odločanje o glavni stvari pomeni odločitev o zahtevku, v obravnavani zadevi pa prvostopenjsko sodišče ni odločalo o zahtevku, marveč je na podlagi zakonskih določb sankcioniralo procesno ravnanje pravdnih strank.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 97. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 5, 5/3, 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije - mednarodni sporazum - sporazum s Hrvaško
Pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti, temveč do zmanjšanja delovne zmožnosti za njegov poklic za manj kot 50 %. Pri tožniku so podane zdravstvene težave, ki pa niso izražene v taki meri, da bi ga popolnoma onesposobile za delo. Kljub temu, da je bil tožnik na Hrvaškem razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tožniku ni podana niti I. niti II. kategorija invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oz. II. kategorijo invalidnosti ter posledično priznanje invalidske pokojnine ni utemeljen.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženske). Pri tožniku pogoji za pridobitev invalidske pokojnine (oz. njenega sorazmernega dela), kot izhajajo iz 67. čl. ZPIZ-1, niso podani. Tožnik, ki je uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, pravice do invalidske pokojnine ne more pridobiti, saj v času nastanka invalidnosti še ni dopolnil 63 let starosti.
Tožnik, ki je uveljavljal pravico do invalidske pokojnine (oziroma njenega sorazmernega dela) na podlagi sporazuma, lahko pridobi zgolj pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pod pogoji, določenimi v 67. členu ZPIZ-1, ne more pa ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pridobiti drugih (kratkoročnih) pravic iz invalidskega zavarovanja (npr. pravico do delne invalidske pokojnine).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079332
ZPP člen 339, 339/1. OZ člen 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarnina obraza in desne rame – trditveno in dokazno breme – dokazno tveganje – izbira dokaznega standarda – plačilo predujma za izvedenca po poteku roka
Skupni odmerjen znesek 2.000,00 EUR (1.500,00 EUR za telesne bolečine in 500,00 EUR za strah) predstavlja, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, 1,9 povprečno neto plačo v RS na zaposlenega. Tako odmerjena odškodnina ustreza okoliščinam konkretnega primera, primerljiva pa je tudi z odškodninami, ki jih sodna praksa priznava za takšne lahke telesne poškodbe.
Postopanje sodišča, ki kljub temu, da je (bil) predujem za izvedenca plačan po izteku s strani sodišča določenega roka, izvede dokaz, lahko utemeljuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prekorači tožbeni zahtevek če odloči, da so toženci solidarno zavezani za plačilo odškodnine, četudi tožnik ne terja solidarne izpolnitve odškodninske obveznosti.
Po 165. členu OZ odškodninska obveznost res zapade v trenutku njenega nastanka, kar pa ne pomeni, da je odgovorna oseba s tem dnem že v zamudi. Oškodovanec tedaj sicer pridobi pravico škodo terjati, vendar jo mora (šele) ugotoviti, odgovorno osebo pa pozvati k plačilu.
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.
pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaza - materialno procesno vodstvo
Iz obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča smiselno izhaja, da je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič iz razloga, ker tožena stranka ni podala pravno relevantnih trditev, ki naj bi jih zaslišane priče potrdile. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo „prvostopenjsko sodišče storilo, ko naj bi opustilo obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga“, ni podana.
začasna odredba – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – stiki pod nadzorom - višina preživnine
Ob upoštevanju strokovnega mnenja CSD Š., iz katerega izhaja čustvena povezanost med otrokom in tožencem, ugotovitev, da toženec uspe slediti potrebam otroka, da je odprt za sinove potrebe in sledi predlogom strokovne službe, glede na toženčevo ustrezno komuniciranje z otrokom na stiku, ki se je vršil pod nadzorom CSD, okoliščino, da se je otrok očeta razveselil in potrebo po ohranitvi otrokovega stika z okoljem, v katerem je živel tudi s svojimi starimi starši v skupni hiši, ni nikakršnega razloga za določitev nadzorovanega stika toženca z otrokom, na katerem vztraja tožnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006691
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/5, 76. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1, 683. ZPP člen 76, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZPol člen 51. Pravilnik o policijskih pooblastilih.
povrnitev nepremoženjske škode - nedopustno ravnanje policistov - prekoračitev pooblastil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva napaka - spor z mednarodnim elementom
Ob nastali poškodbi pri tem, ko policist uporabi prisilno sredstvo, je pravno odločilno dejstvo, ali je bila uporabljena sila sorazmerna upiranju. Te okoliščine je treba konkretizirati.
vročanje – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do izjave - izvedba dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje se je, ko je odločalo o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opredelilo le do predlaganih dokazov s splošno vnaprejšnjo oceno, da izvedba ne bi z ničimer doprinesla k večji razjasnitvi dejanskega stanja. Ni pa se opredelilo do trditev, s katerimi je dolžnik izpodbijal pravilnost vročitve in s tem smiselno tudi verodostojnost obvestila sodišču o opravljeni vročitvi.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če obstajajo upravičeni razlogi za to, kar pa mora v sklepu pojasniti.
najemna pogodba – zastopanje – pooblastilo – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – odobritev
Ker vlada RS ministru pooblastila, da v imenu in na račun tožene stranke podpiše najemno pogodbo, sploh ni dala, je vprašanje, ali bi bilo takšno pooblastilo (če bi bilo dano), veljavno, za odločitev v tej zadevi nerelevantno. Vlada RS, ne glede na to, da izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja tožene stranke, takšnih pristojnosti nima. Pooblastilo bi drugi osebi (tudi ministru) lahko podelil le zakoniti zastopnik tožene stranke, to je njen direktor.
ZDavP-2 člen 96, 96/1. ZDPN-2 člen 14, 14/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na premoženje - davek na promet nepremičnin
Zakonske zamudne obresti od davščin, ki za zadnje leto obremenjujejo prodano nepremičnino, se ne poplačajo kot prednostna terjatev.
odškodninska odgovornost banke – odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo – uporaba storitve spletnega bančništva – lažna spletne stran banke – požarni zid – huda malomarnost
Golega dejstva, da je tožnik vpisoval podatke na lažno spletno stran banke, ni moč šteti za hudo malomarnost. Za hudo malomarnost bi lahko kvečjemu šlo, če bi bila lažna spletna stran opazno drugačna od prave spletne strani tožene stranke, pa bi tožnik kljub temu pošiljal podatke na takšno lažno stran.
Ker je tožena stranka šele po škodnem dogodku dala navodilo za uporabo požarne pregrade, pred tem pa so veljali le Splošni pogoji poslovanja, ki konkretnih pravil o vrsti zaščite niso vsebovali, tožniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je ravnal s hudo malomarnostjo s tem, ko ni uporabljal požarnega zidu.
ČLOVEKOVE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075783
ESČP člen 10. URS člen 35, 39. ZIZ člen 53, 239, 272, 273, 273/1, 273/1-3.
zavarovanje – začasna odredba – prepovedni zahtevek – konkretiziran predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved objavljanja podatkov o upniku – družinsko in intimno življenje – status javne osebe – upravičen interes javnosti – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – poseg v ustavne pravice
Za dopustnost prepovednega zahtevka v začasni odredbi je ključno, da naslovnik (dolžnik) ve, kaj konkretno je tisto, kar mu je prepovedano v prihodnje, zato mora upnik prepovedni zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe ustrezno konkretizirati. Če iz prepovednega zahtevka ni mogoče ugotoviti, kakšna vsebina ravnanja je v bodoče prepovedana dolžniku, je onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.
Pri prepovednih zahtevkih, ki se nanašajo na praviloma daljše časovno obdobje, in ob tem, da se lahko v bistvenem spremenijo okoliščine v zvezi z upnikom in njegovim statusom javne osebe, je očitno prekomeren poseg v pravico dolžnika do izražanja in komplementarno pravico javnosti do obveščenosti prepovedati dolžniku vsakršno razkrivanje podatkov o upnikovem družinskem in intimnem življenju javnosti. S tem bi bilo v času trajanja začasne odredbe dolžniku onemogočeno vsako pisanje o tem delu upnikovega življenja, ne glede na to, za kakšne dogodke bi šlo (tudi za takšne, za seznanitev s katerimi obstaja upravičen interes javnosti), z izjemo izrazito naklonjenega in pozitivnega.
Sodišče prve stopnje je prezrlo pravno relevantne navedbe in dokaze stranke, s čimer je kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic in pravico do izjave.
vojska - dodatek na stalnost - plačilo za dejansko opravljeno delo - stroški predsodnega postopka
ZObr v 98.f členu določa, da pripada pripadnikom stalne sestave vojske za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let, dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Zakon torej določa dva pogoja: oseba mora biti pripadnik stalne sestave vojske in mora opravljati dela na vojaški dolžnosti. Tožnik je stalni pripadnik Slovenske vojske, saj ima sklenjeno delovno razmerje, ne izpolnjuje pa drugega zahtevanega pogoja, ker ne opravlja dela na vojaški dolžnosti, ampak opravlja delo civilne dolžnosti. Zato tožniku dodatek na stalnost ne pripada.
Tožnik v tem sporu uveljavlja denarne terjatve iz delovnega razmerja. Glede na četrti odstavek 204. člena ZDR predhodni postopek pri delodajalcu ni procesna predpostavka za uveljavljanje sodnega varstva za plačilo denarnih terjatev. Zato tožniku ne pripadajo stroški predsodnega postopka.
Tožnik je dokazal, da je opravljal vsa dela zahtevnejšega delovnega mesta, zato je upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.