inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - enostavni objekti - višina objekta - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ je višino strešne konstrukcije navedel kot "4,00" m, torej z navedbo dveh decimalnih mest, kar smiselno pomeni, da so bili kot najmanjše enote pri meritvi upoštevani centimetri, s tem pa je v konkretnem kontekstu opredeljen tudi pomen besede "približno".
Ne iz zapisnika o zaslišanju, ne iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen s stališčem toženke, da gre za novogradnjo, ali da bi to izjavil sam.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršilni naslov - odlog izvršbe
Razlogi, iz katerih lahko inšpekcijski zavezanec predlaga odlog izvršbe, na zakonitost odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1, ki je izvršilni naslov za začetek izvršbe, preden je bil v obravnavnem primeru sploh dan predlog za odlog izvršbe na podlagi 156.a člena ZGO-1, ne morejo vplivati.
Tožbene navedbe o tem, da se obravnavani objekt nahaja na območju, na katerem občinski prostorski akt dovoljuje legalizacijo, za odločitev niso pomembne, saj je za izrek inšpekcijskega ukrepa po ZGO-1 bistveno, ali je bilo gradbeno dovoljenje dejansko pridobljeno.
Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora upravni organ v ponovljenem postopku odločanja o odmeri komunalnega prispevka, upoštevaje stališča Vrhovnega sodišča RS, izrecno navedena v sodbi X Ips 149/2013 z dne 3. 6. 2015, odločiti na podlagi predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je skladno z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako v vseh primerih.
Organ druge stopnje lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici v primeru, če ni pred tem že odločal o pritožbi zoper izpodbijano odločbo in je zavrnil, saj v okviru izrednega pravnega sredstva ne more drugače presoditi odločbe, katero je v pritožbenem postopku že presodil kot zakonito. Nadzorstveni organ namreč ne nadzira zakonitosti svojih izdanih konkretnih posamičnih aktov in stališč, sprejetih v njih, saj ne nadzira samega sebe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Neprerekana dejstva potrjujejo, da tožnik za predmetno gradnjo, za katero ni sporno, da je zanje predpisano gradbeno dovoljenje, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, niti ga nikoli ni imel, kar pomeni podlago za ukrep iz 152. člena ZGO-1. Napačna klavzula o pravnomočnosti, ki je bila kasneje razveljavljena, pa ne pomeni pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, pač pa zgolj napačno ugotovitev prvostopenjskega organa o nastopu dejstva pravnomočnosti.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in drugih listin v spisu, je toženka z vročitvijo sklepa o dovolitvi izvršbe priznala status stranskega udeleženca le v postopku izvršbe, ki je sledil inšpekcijskemu postopku, saj inšpekcijska zavezanca obveznosti iz inšpekcijske odločbe nista prostovoljno izvršila, izvršitev po drugih osebah pa bi lahko posegla tudi na njuno zemljišče.
Priznanje statusa stranskega udeleženca tožnikoma v postopku izvršbe pa avtomatično ne pomeni tudi priznanja statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, kot zmotno menita tožnika.
Glede na naravo in vsebino izpodbijane inšpekcijske odločbe, ki je bila že pred vložitvijo tožbe izvršena, si tožnik z njeno odpravo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja na način, ki bi omogočil vzpostavitev stanja pred njeno izdajo
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Da je treba zahtevane podatke varovati kot poslovno skrivnost na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1 (to velja za banke, ki se na poziv organa niso odzvale), torej po objektivnem kriteriju, pa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno utemeljila z ugotovitvijo, da podatki o najetih kreditih razkrivajo financiranje banke, stanje banke, njene dolgove ter obdobja najemanja večjih kreditov in da so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnim konkurentom bankam povzročila občutno škodo.
ZDSta statistične podatke posebej varuje, zato je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja glede poročila o posojilih, ki so jih v Sloveniji registrirane banke najele v EUR (ali SIT) in CHF, obstaja izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po presoji sodišča tožeča stranka pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni izpeljala oziroma opravila preizkusa, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki je vložil zahtevo za hrambo statuta bistveno in nedvoumno razlikuje od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Zgolj pavšalna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da podobnosti ni, ne da bi pri tem imela tožeča stranka v tem postopku možnost se glede tega izjaviti, ne zadostuje za zaključek, da podobnosti ni. Ker prvi odstavek 4. člena ZRSin predstavlja zakonski pogoj za hranjenje statuta v hrambi, ki omogoča, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta, po presoji sodišča takšne odločbe ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
Zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožeče stranke, s katerimi je le-ta izražala dvom v pravilno zastopanje dodeljene odvetnice, je bilo porušeno medsebojno zaupanje med stranko in odvetnico. Navedeno predstavlja razlog zaradi katerega dodeljena odvetnica ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev.
V primeru, kakršen je obravnavani, zakon tožeči stranki ne omogoča izbire drugega postavljenega odvetnika, pač pa se ta v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP določi iz seznama odvetnikov, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Obseg oziroma meje preizkusa organa za BPP je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti", ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha. Po obširni in ustaljeni upravno sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Pri tem je organ spet vezan na standard "očitnosti", kar pomeni, da morajo biti razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prodaja nepremičnine
Tožnik podatku o lastništvu nepremičnin v času izdaje izpodbijane odločbe in njihovi vrednosti, odločilni za presojo upravičenosti dodelitve BPP, ne oporeka. Navaja pa, da je vse nepremičnine že prodal, kar dokazuje s priloženima kupoprodajnima pogodbama, sklenjenima po izdaji izpodbijane odločbe. Okoliščine, nastale po izdaji izpodbijane odločbe, ne morejo vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, ki upravičenost do dodelitve BPP presoja po stanju v času izdaje svoje odločitve.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Banka Slovenije nedvomno zbrane podatke uporablja tudi v okviru svojih nalog nadzora nad bankami, odločilno v tem upravnem sporu pa je, da zahtevani podatki sodijo na področje državne statistike in je zato za te podatke podana izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili. Da pri njem ni prišlo do kakršnekoli spremembe, tožnik v tožbi ne zatrjuje in niti ne oporeka dejstvu, da je bilo o njegovi prošnji z odločbo št. Bpp 23272016-7 z dne 13. 2. 2017 že odločeno, zato je zavrženje nove vloge tožnika pravilno.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Ker tudi iz prošenj za odobritev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je tožeča stranka prosila za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero ji je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena, sta bili prošnji na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrženi.
odobritev pravnega posla - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva
V postopku je šlo za prodajo iste nepremičnino, ki jo je prodajala ista lastnica, v postopku so sodelovale iste stranke kot v prvem postopku, ki so uveljavljale enaka predkupna upravičenja, isti upravni organ je o zadevi odločil na isti pravni podlagi 23. členu ZKZ. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in pravno podlago, ki je v obeh postopkih enako, je po presoji sodišča zaključek upravnega organa druge stopnje, da gre za odločanja o isti stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, pravilen.
ZBPP člen 13. ZFPPIPP člen 389. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 102.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Skladno z 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanje delovne uspešnosti, mogoče seči za denarne terjatve do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.
Tožena stranka je štela, da 76 % minimalne plače pomeni prejemek v višini 600,95 EUR, kar je znesek, ki presega finančni cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnici dejansko ostane tak znesek, saj ni razvidno, ali je to neto znesek ali bruto znesek kot tudi ni nikjer naveden celoten znesek minimalne plače ne v bruto ne v neto znesku. Po mnenju sodišča ima tožeča stranka prav, da je potrebno upoštevati 76 % minimalne plače, izražene v neto znesku, saj se tudi ugotavljanje prejemkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje ugotavlja v neto zneskih. Ker pa iz izpodbijane odločbe ti bistveni podatki niso razvidni, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
vodno dovoljenje - vodna pravica - retroaktivnost - javna korist
Posebna javna korist, ki utemeljuje obravnavano ureditev, je bila v skladu s standardi, kot izhajajo iz sodne prakse Ustavnega sodišča, ugotovljena že v zakonodajnempostopku. V zakonodajnem gradivu je bilo namreč pojasnjeno, da je namen ureditve plačila nadomestila za rabo vode vzpostavitev enakopravnosti med pravnimi subjekti, ki rabijo vodo na način, za katerega je predpisana pridobitev vodne pravice (tako imenovana posebna raba vode iz 108. člena ZV-1). S tem je vzpostavljen mehanizem, da za posebno rabo vode ne plačujejo le tisti, ki so pridobili vodno pravico v obliki vodnega dovoljenja ali koncesije, temveč vsi obstoječi uporabniki vode, tudi tisti, ki vodne pravice v obliki upravnega dovoljenja (še) niso pridobili.
ZMZ-1 člen 6, 20, 20/2, 20/3, 30, 30/2. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - preganjanje zaradi veroizpovedi - tožbena novota
Na podlagi ugotovljenih neskladij je tožena stranka pravilno ugotovila, da so imele dejavnosti in ravnanja tožnika v povezavi z evangeličansko vero od odhoda iz izvorne države zgolj namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Navedenih virov sodišče ne more upoštevati, ker gre za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1. Tožnik je sicer navedel, da je domnevno vabilo na zaslišanje v Iranu prejel po elektronski pošti po končanem postopku na prvi stopnji, vendar tega ni tudi izkazal. Ni pa navedel, zakaj v postopku izdaje upravnega akta ni mogel predložiti domnevnih kopij iz Facebooka, niti ne, zakaj mu v postopku do izdaje odločbe njegova sestra ni mogla poslati domnevnega originalnega vabila, skupaj s knjigo.
6. člen ZMZ-1 zagotavlja tolmačenje in prevajanje (samo) prosilcu, ne pa tudi prosilčevemu pooblaščencu.