Tožbene navedbe o tem, da se obravnavani objekt nahaja na območju, na katerem občinski prostorski akt dovoljuje legalizacijo, za odločitev niso pomembne, saj je za izrek inšpekcijskega ukrepa po ZGO-1 bistveno, ali je bilo gradbeno dovoljenje dejansko pridobljeno.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in drugih listin v spisu, je toženka z vročitvijo sklepa o dovolitvi izvršbe priznala status stranskega udeleženca le v postopku izvršbe, ki je sledil inšpekcijskemu postopku, saj inšpekcijska zavezanca obveznosti iz inšpekcijske odločbe nista prostovoljno izvršila, izvršitev po drugih osebah pa bi lahko posegla tudi na njuno zemljišče.
Priznanje statusa stranskega udeleženca tožnikoma v postopku izvršbe pa avtomatično ne pomeni tudi priznanja statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, kot zmotno menita tožnika.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - enostavni objekti - višina objekta - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ je višino strešne konstrukcije navedel kot "4,00" m, torej z navedbo dveh decimalnih mest, kar smiselno pomeni, da so bili kot najmanjše enote pri meritvi upoštevani centimetri, s tem pa je v konkretnem kontekstu opredeljen tudi pomen besede "približno".
Ne iz zapisnika o zaslišanju, ne iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen s stališčem toženke, da gre za novogradnjo, ali da bi to izjavil sam.
Organ druge stopnje lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici v primeru, če ni pred tem že odločal o pritožbi zoper izpodbijano odločbo in je zavrnil, saj v okviru izrednega pravnega sredstva ne more drugače presoditi odločbe, katero je v pritožbenem postopku že presodil kot zakonito. Nadzorstveni organ namreč ne nadzira zakonitosti svojih izdanih konkretnih posamičnih aktov in stališč, sprejetih v njih, saj ne nadzira samega sebe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršilni naslov - odlog izvršbe
Razlogi, iz katerih lahko inšpekcijski zavezanec predlaga odlog izvršbe, na zakonitost odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1, ki je izvršilni naslov za začetek izvršbe, preden je bil v obravnavnem primeru sploh dan predlog za odlog izvršbe na podlagi 156.a člena ZGO-1, ne morejo vplivati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Neprerekana dejstva potrjujejo, da tožnik za predmetno gradnjo, za katero ni sporno, da je zanje predpisano gradbeno dovoljenje, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, niti ga nikoli ni imel, kar pomeni podlago za ukrep iz 152. člena ZGO-1. Napačna klavzula o pravnomočnosti, ki je bila kasneje razveljavljena, pa ne pomeni pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, pač pa zgolj napačno ugotovitev prvostopenjskega organa o nastopu dejstva pravnomočnosti.
Glede na naravo in vsebino izpodbijane inšpekcijske odločbe, ki je bila že pred vložitvijo tožbe izvršena, si tožnik z njeno odpravo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja na način, ki bi omogočil vzpostavitev stanja pred njeno izdajo
Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora upravni organ v ponovljenem postopku odločanja o odmeri komunalnega prispevka, upoštevaje stališča Vrhovnega sodišča RS, izrecno navedena v sodbi X Ips 149/2013 z dne 3. 6. 2015, odločiti na podlagi predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je skladno z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako v vseh primerih.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - prepozna tožba
Na podlagi zakonske fikcije določeni datum vročitve in s tem prejema drugostopenjske odločbe ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo z odločbo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Banka Slovenije nedvomno zbrane podatke uporablja tudi v okviru svojih nalog nadzora nad bankami, odločilno v tem upravnem sporu pa je, da zahtevani podatki sodijo na področje državne statistike in je zato za te podatke podana izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - anonimna prijava - prekoračitev policijskih pooblastil
Glede na vsebino prijave ter očitno izraženo željo prijavitelja po anonimnosti so organi v obravnavani zadevi po presoji sodišča dolžni na podlagi določbe četrtega odstavka 118. člena ZNPPol varovati tajnost vira prijave. Po omenjeni zakonski določbi, na uporabo katere napotuje tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ, in na katero se v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno sklicuje tudi Informacijska pooblaščenka, so predmet varstva osebni podatki prijavitelja, ki se zaradi zaščite njegove identitete ne smejo razkriti nikomur (razen sodišču na podlagi sodne odredbe).
Namen varstva vira prijave po določbi tretjega odstavka 5a. člena ZDIJZ je namreč zaščita prijaviteljev pred morebitnim razkritjem, ki vzpodbuja k prijavi kršitev, kar je v interesu javnosti. Zato je treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja.
Po presoji sodišča tožeča stranka pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni izpeljala oziroma opravila preizkusa, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki je vložil zahtevo za hrambo statuta bistveno in nedvoumno razlikuje od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Zgolj pavšalna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da podobnosti ni, ne da bi pri tem imela tožeča stranka v tem postopku možnost se glede tega izjaviti, ne zadostuje za zaključek, da podobnosti ni. Ker prvi odstavek 4. člena ZRSin predstavlja zakonski pogoj za hranjenje statuta v hrambi, ki omogoča, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta, po presoji sodišča takšne odločbe ni mogoče preizkusiti.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Da je treba zahtevane podatke varovati kot poslovno skrivnost na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1 (to velja za banke, ki se na poziv organa niso odzvale), torej po objektivnem kriteriju, pa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno utemeljila z ugotovitvijo, da podatki o najetih kreditih razkrivajo financiranje banke, stanje banke, njene dolgove ter obdobja najemanja večjih kreditov in da so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnim konkurentom bankam povzročila občutno škodo.
ZDSta statistične podatke posebej varuje, zato je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja glede poročila o posojilih, ki so jih v Sloveniji registrirane banke najele v EUR (ali SIT) in CHF, obstaja izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
vodno dovoljenje - vodna pravica - retroaktivnost - javna korist
Posebna javna korist, ki utemeljuje obravnavano ureditev, je bila v skladu s standardi, kot izhajajo iz sodne prakse Ustavnega sodišča, ugotovljena že v zakonodajnempostopku. V zakonodajnem gradivu je bilo namreč pojasnjeno, da je namen ureditve plačila nadomestila za rabo vode vzpostavitev enakopravnosti med pravnimi subjekti, ki rabijo vodo na način, za katerega je predpisana pridobitev vodne pravice (tako imenovana posebna raba vode iz 108. člena ZV-1). S tem je vzpostavljen mehanizem, da za posebno rabo vode ne plačujejo le tisti, ki so pridobili vodno pravico v obliki vodnega dovoljenja ali koncesije, temveč vsi obstoječi uporabniki vode, tudi tisti, ki vodne pravice v obliki upravnega dovoljenja (še) niso pridobili.
državni pravobranilec - prenehanje funkcije - razlogi za prenehanje funkcije
V pristojnosti generalnega državnega pravobranilca je, da predlaga razpis prostega mesta državnega pravobranilca - tudi v primeru poteka mandata posameznemu pravobranilcu. Kolikor pride do razpisa, se namreč postopek opravi v skladu z določbami ZDPra, ki urejajo pogoje in postopek imenovanja. Gre torej za drug, samostojni postopek. V tem postopku pa lahko kandidira tudi tožnica. Ponovno imenovanje namreč državnemu pravobranilcu ni zagotovljeno, temveč se lahko le poteguje za navedeno funkcijo, in sicer pod enakimi pogoji kot drugi prijavljeni kandidati.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili. Da pri njem ni prišlo do kakršnekoli spremembe, tožnik v tožbi ne zatrjuje in niti ne oporeka dejstvu, da je bilo o njegovi prošnji z odločbo št. Bpp 23272016-7 z dne 13. 2. 2017 že odločeno, zato je zavrženje nove vloge tožnika pravilno.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - razrešitev postavljenega odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika
Vrnitev napotnice in predlog za razrešitev odvetnika po presoji sodišča ne utemeljuje sklicevanja na določbo 42. člena ZBPP, torej izvedbe postopka ugotavljanja upravičenosti do BPP. V konkretni zadevi bi pristojni organ za BPP, potem ko je s strani za BPP določenega odvetnika dobil predlog za njegovo razrešitev, moral postopati v skladu z določbami 30. člena ZBPP, zato je njegov zaključek, da so nastopile okoliščine iz 42. člena ZBPP, zaradi katerih naj bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, napačen.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Ker tudi iz prošenj za odobritev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je tožeča stranka prosila za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero ji je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena, sta bili prošnji na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrženi.
Tožena stranka pred izdajo odločbe tožniku ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne in malo verjetne, čeprav je na njih oprla svojo odločbo.
državni pravobranilec - akt o imenovanju - merila za izbor
Po določbah ZDPra gre pri imenovanju državnega pravobranilca za izbirno pravico. Imenovanje pravobranilca je v pristojnosti Vlade RS. V navedenem postopku ima minister za pravosodje predlagalno pravico, in sicer za vsako razpisano mesto predlaga enega kandidata. V postopku sodeluje tudi generalni državni pravobranilec, ki oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih in navede kandidata, ki ga šteje za najustreznejšega. Pri tem pa na navedeno mnenje minister za pravosodje ni vezan, prav tako vlada ni dolžna imenovati predlaganega kandidata. Vlada RS torej odloča na podlagi pravice do lastne presoje.