Z zapustitvijo izpostave azilnega doma so tožniki s konkludentnim ravnanjem pokazali, da nimajo interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbijajo s tožbo, očitno ne posega več v njihove pravice, ki so jih uveljavljali v prošnji za mednarodno zaščito.
ZMZ-1 člen 6, 20, 20/2, 20/3, 30, 30/2. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - preganjanje zaradi veroizpovedi - tožbena novota
Na podlagi ugotovljenih neskladij je tožena stranka pravilno ugotovila, da so imele dejavnosti in ravnanja tožnika v povezavi z evangeličansko vero od odhoda iz izvorne države zgolj namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Navedenih virov sodišče ne more upoštevati, ker gre za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1. Tožnik je sicer navedel, da je domnevno vabilo na zaslišanje v Iranu prejel po elektronski pošti po končanem postopku na prvi stopnji, vendar tega ni tudi izkazal. Ni pa navedel, zakaj v postopku izdaje upravnega akta ni mogel predložiti domnevnih kopij iz Facebooka, niti ne, zakaj mu v postopku do izdaje odločbe njegova sestra ni mogla poslati domnevnega originalnega vabila, skupaj s knjigo.
6. člen ZMZ-1 zagotavlja tolmačenje in prevajanje (samo) prosilcu, ne pa tudi prosilčevemu pooblaščencu.
državni pravobranilec - prenehanje funkcije - razlogi za prenehanje funkcije
V pristojnosti generalnega državnega pravobranilca je, da predlaga razpis prostega mesta državnega pravobranilca - tudi v primeru poteka mandata posameznemu pravobranilcu. Kolikor pride do razpisa, se namreč postopek opravi v skladu z določbami ZDPra, ki urejajo pogoje in postopek imenovanja. Gre torej za drug, samostojni postopek. V tem postopku pa lahko kandidira tudi tožnica. Ponovno imenovanje namreč državnemu pravobranilcu ni zagotovljeno, temveč se lahko le poteguje za navedeno funkcijo, in sicer pod enakimi pogoji kot drugi prijavljeni kandidati.
ZBPP člen 13. ZFPPIPP člen 389. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 102.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Skladno z 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanje delovne uspešnosti, mogoče seči za denarne terjatve do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.
Tožena stranka je štela, da 76 % minimalne plače pomeni prejemek v višini 600,95 EUR, kar je znesek, ki presega finančni cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnici dejansko ostane tak znesek, saj ni razvidno, ali je to neto znesek ali bruto znesek kot tudi ni nikjer naveden celoten znesek minimalne plače ne v bruto ne v neto znesku. Po mnenju sodišča ima tožeča stranka prav, da je potrebno upoštevati 76 % minimalne plače, izražene v neto znesku, saj se tudi ugotavljanje prejemkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje ugotavlja v neto zneskih. Ker pa iz izpodbijane odločbe ti bistveni podatki niso razvidni, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
državni pravobranilec - akt o imenovanju - merila za izbor
Po določbah ZDPra gre pri imenovanju državnega pravobranilca za izbirno pravico. Imenovanje pravobranilca je v pristojnosti Vlade RS. V navedenem postopku ima minister za pravosodje predlagalno pravico, in sicer za vsako razpisano mesto predlaga enega kandidata. V postopku sodeluje tudi generalni državni pravobranilec, ki oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih in navede kandidata, ki ga šteje za najustreznejšega. Pri tem pa na navedeno mnenje minister za pravosodje ni vezan, prav tako vlada ni dolžna imenovati predlaganega kandidata. Vlada RS torej odloča na podlagi pravice do lastne presoje.
Tožena stranka pred izdajo odločbe tožniku ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne in malo verjetne, čeprav je na njih oprla svojo odločbo.
odobritev pravnega posla - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva
V postopku je šlo za prodajo iste nepremičnino, ki jo je prodajala ista lastnica, v postopku so sodelovale iste stranke kot v prvem postopku, ki so uveljavljale enaka predkupna upravičenja, isti upravni organ je o zadevi odločil na isti pravni podlagi 23. členu ZKZ. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in pravno podlago, ki je v obeh postopkih enako, je po presoji sodišča zaključek upravnega organa druge stopnje, da gre za odločanja o isti stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, pravilen.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Ker tudi iz prošenj za odobritev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je tožeča stranka prosila za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero ji je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena, sta bili prošnji na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrženi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Obseg oziroma meje preizkusa organa za BPP je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti", ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha. Po obširni in ustaljeni upravno sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Pri tem je organ spet vezan na standard "očitnosti", kar pomeni, da morajo biti razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - pretekle neporavnane davčne obveznosti
Davčni organ je na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodi davčnemu zavezancu, ugotovil, da ima davčni zavezanec na dan 16. 1. 2016 evidentirane neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davka in drugih obveznih dajatev, zato izdaja novega soglasja ni možna oziroma ostaja izdaja nesoglasja v veljavi. Gre torej za listino, ki je bila izdana in toženi stranki znana pred izdajo izpodbijane odločbe in ki v bistvenem elementu spreminja pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena ZZSDT za izdajo soglasja za zaposlitev, saj je iz te listine razvidno, da se delodajalcu tožeče stranke očita, da je imel neporavnane davčne obveznosti na dan 16. 1. 2016 in ne na dan 12. 1. 2016, ko je bila prošnja vložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prodaja nepremičnine
Tožnik podatku o lastništvu nepremičnin v času izdaje izpodbijane odločbe in njihovi vrednosti, odločilni za presojo upravičenosti dodelitve BPP, ne oporeka. Navaja pa, da je vse nepremičnine že prodal, kar dokazuje s priloženima kupoprodajnima pogodbama, sklenjenima po izdaji izpodbijane odločbe. Okoliščine, nastale po izdaji izpodbijane odločbe, ne morejo vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, ki upravičenost do dodelitve BPP presoja po stanju v času izdaje svoje odločitve.
ZDen člen 2, 2/1. ZUS-1 člen 20, 20/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 12, 12/3, 20, 20/2. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 113, 113/1, 114, 114/1, 114/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče k stavbi - podržavljenje na podlagi ZNNZ - ugotavljanje dejanskega stanja - tožbene navedbe - stroški postopka
Tožnik se je v pojasnilo ali dopolnitev svojih navedb v obravnavani tožbi skliceval na pritožbo zoper izpodbijano prvostopno odločbo. Ker pa sodišče razišče in preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb, bo tudi v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo preizkusilo v okviru tožbenih ugovorov, ki jih je tožnik jasno in razumljivo navedel v tožbi. Primarna denacionalizacija je vrnitev v naravi (prvi odstavek 2. člena ZDen) in kolikor je ugotovljeno, da ovir, ki jih določa ZDen, ni, je organ dolžan vrniti nepremičnino v last in posest. Sodišče v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve, sprejetih z izpodbijano odločbo, in ni pristojno sklepati poravnav oziroma odločati izven tega okvirja.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Organ je ob pravilni uporabi tretjega odstavka 16. člena ZDen moral ugotoviti, da obstajajo ovire za vrnitev premoženja v naravi. Ob uveljavljanju lastninske pravice s strani fizične osebe pa organ tudi ni imel podlage, da odloči pred dokončanjem predhodnega vprašanja.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - dejanski lastnik - ugovor tretjega - odpravljen izpodbijani akt - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sklep o zavarovanju, na katerega (in postopek pred njim) se nanaša vloga tožnice, je bil odpravljen, s tem pa so prenehali tako v dejanskem kot pravnem pogledu tudi vsi njegovi učinki, vključno s tistimi, ki jih vsebuje odločitev pritožbenega organa (Ministrstva za finance), ki jo tožnica izpodbija s tožbo, to je nepriznavanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku zavarovanja ter zavrnitev pritožbe. Sklepa o zavarovanju, na katerega se nanašajo njeni ugovori, namreč ni več, ponoviti pa je potrebno tudi postopek odločanja v zadevi. To pa pomeni, da si tožnica z odločitvijo o tožbi ne bi mogla v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja in da zato nima pravnega interesa za tožbo. Pravico do sodnega varstva in s tem do meritorne odločitve sodišča ima namreč le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic: da bi mu torej ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo.
Dokazovanje trditev, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, je na strani davčnega zavezanca. Dvom v resničnost trditev zato pomeni, da trditve ni uspel dokazati, s tem pa tudi ne dejstev, ki so podlaga za zmanjšanje davčne obveznosti. Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na načelo sorazmernosti. Določba 6. člena ZDavP-2, po kateri davčni organ v dvomu odloči v korist zavezanca za davek, namreč davčnega organa ne zavezuje, da bi nedokazana dejstva štel za dokazana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Tožnik ne prereka ugotovitve organa za BPP, da ni izkazal razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. Že glede na navedeno sodišče kot pravilni in zakoniti pritrjuje odločitvi organa za BPP, da se tožnikovo prošnjo za BPP v obliki oprostitve plačila stroškov predmetnega izvršilnega postopka zavrne.
trošarina - trošarinska obveznost - zavezujoča tarifna informacija - TARIC koda - uvrstitev blaga - kombinirana nomenklatura - pogonsko gorivo za komercialni namen
Sodišče se strinja z razlogi, ki utemeljujejo uvrstitev blaga v tarifno številko 2707 in z razlago, po kateri se v navedeno tarifno številko poleg olj in drugih proizvodov, dobljenih z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, uvrščajo tudi podobni proizvodi, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin. Takšna razlaga je po presoji sodišča, ob upoštevanju poimenovanja tarifne številke 2707 in Opombe 2 k poglavju 27 KN skladna s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature, da zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 24, 24/5. ZUP člen 140, 140/3, 142, 147, 147/1, 152.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - predhodno vprašanje - načelo konktradiktornosti - status kmetijske organizacije
Organ je pravilno ugotovil, da vprašanje statusa kmetijske organizacije predstavlja predhodno vprašanje, ki se ga rešuje po petem odstavku 24. člena ZKZ in za reševanje katerega je (po šestem odstavku tega člena) pristojna upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga kmetijska organizacija uporablja.
V spisni dokumentaciji upravnih spisov ni podlage za presojo, da bi bil v prejšnjem postopku organ (kdaj) v situaciji, da bi lahko o vprašanju, ali je A. v času sprejema ponudbe štela za predkupno upravičenko po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, zaključeval, da tega zatrjevanega dejstva A. v določenem ji roku ni dokazala oziroma da zanj ni predložila dokazov. Glede na to tožnika tudi ne moreta uspeti z navedbami, da bi v zadevi odobritve pravnega posla bilo treba odločiti brez upoštevanja odločbe o priznanem statusu kmetijske organizacije, torej v smislu tretjega odstavka 140. člena ZUP.
Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 17. ZKT člen 7.
davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - komunalna taksa - stranka v postopku - občina kot stranka v postopku - aktivna legitimacija
Glede na to, da je tožeča stranka med postopkom dajala davčnemu organu pojasnila v zvezi z zadevo, je sicer očitno štela, da položaj stranke ima. Vendar pa je obenem očitno tudi, da se ji, kot že rečeno, upravni akti, ki so bili izdani v postopku, vključno s sklepom o izvršbi, niso vročali in da bi zato lahko vsaj podvomila v svoj položaj. Vsekakor pa bi lahko oziroma morala ukrepati, ko je izvedela za izpodbijano odločbo ter vložiti predlog za obnovo postopka, saj ji v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZUS-1 šele odločitev upravnih organov o udeležbi v postopku - preko tožbe zoper sklep, s katerim se pravica do udeležbe v postopku zavrne - zagotavlja aktivno legitimacijo za tožbo zoper akt, s katerim se je postopek končal - to je, zoper izpodbijano odločbo.
ZPNačrt v sedmem odstavku 79. člena izrecno ne določa, kaj pomeni izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, vendar je iz prvega odstavka 76. člena "ki določa, da je obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme tisto območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe", in 80. člena tega zakona zaključiti, da gre za možnost, da se objekt "na novo" priključi na vrsto komunalne opreme, na katero doslej ni bil priključen.
V konkretnem primeru gre za situacijo, ko je toženka zgradila nov javni vodovod poleg obstoječega - starega javnega vodovoda, torej gre pravno gledano nedvomno za isto vrsto komunalne opreme v smislu določb ZPNačrt (prvi odstavek 76. člena, tretji odstavek 79. člena, 80. člen) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (2. točka prvega odstavka 2. člena, tretji odstavek 4. člena), torej za javni vodovod.