Pravilnik o vrednotenju športnih programov v Občini Krško (2011) člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 2, 3, 14, 15, 15/3. ZSpo člen 7, 7/1, 9, 9/2, 10, 10/2. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2-7.
V obrazložitvi svoje odločbe je drugostopenjski organ navedel, kako je prvostopenjski organ matematično izračunal priznane točke ter ob tem, koliko ur je pri posameznem programu priznal, ni pa argumentirano obrazložil, zakaj tožniku posameznega programa ni priznal v obsegu (ur), kot ga je uveljavljal v prijavi na Javni razpis. Pravilnosti odločitve tako v tem delu sodišče ne more preizkusiti; to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - dejanski lastnik - ugovor tretjega - odpravljen izpodbijani akt - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sklep o zavarovanju, na katerega (in postopek pred njim) se nanaša vloga tožnice, je bil odpravljen, s tem pa so prenehali tako v dejanskem kot pravnem pogledu tudi vsi njegovi učinki, vključno s tistimi, ki jih vsebuje odločitev pritožbenega organa (Ministrstva za finance), ki jo tožnica izpodbija s tožbo, to je nepriznavanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku zavarovanja ter zavrnitev pritožbe. Sklepa o zavarovanju, na katerega se nanašajo njeni ugovori, namreč ni več, ponoviti pa je potrebno tudi postopek odločanja v zadevi. To pa pomeni, da si tožnica z odločitvijo o tožbi ne bi mogla v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja in da zato nima pravnega interesa za tožbo. Pravico do sodnega varstva in s tem do meritorne odločitve sodišča ima namreč le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic: da bi mu torej ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo.
trošarina - trošarinska obveznost - zavezujoča tarifna informacija - TARIC koda - uvrstitev blaga - kombinirana nomenklatura - pogonsko gorivo za komercialni namen
Sodišče se strinja z razlogi, ki utemeljujejo uvrstitev blaga v tarifno številko 2707 in z razlago, po kateri se v navedeno tarifno številko poleg olj in drugih proizvodov, dobljenih z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, uvrščajo tudi podobni proizvodi, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin. Takšna razlaga je po presoji sodišča, ob upoštevanju poimenovanja tarifne številke 2707 in Opombe 2 k poglavju 27 KN skladna s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature, da zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanih upravnih odločb izhaja zgolj sklicevanje na 32. člen ZDen, ne da bi bilo pojasnjeno, ali gre za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče in na podlagi katerih razlogov. Tako ni pojasnjeno, za katerega od različnih pravnih položajev so utemeljena ugotovljena dejstva, ki jih organa štejeta za pravno relevantna.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - izvršilni naslov - plačilni nalog
V primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero obveznosti. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen plačilni nalog, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. Pri tem pa niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja ter, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Tožnik ne prereka ugotovitve organa za BPP, da ni izkazal razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. Že glede na navedeno sodišče kot pravilni in zakoniti pritrjuje odločitvi organa za BPP, da se tožnikovo prošnjo za BPP v obliki oprostitve plačila stroškov predmetnega izvršilnega postopka zavrne.
Tožena stranka je tožnika soočila z več neskladji v njegovih izjavah, če pa ga ni soočila prav z vsemi neskladji, pa to ni taka kršitev, da bi bilo zaradi tega potrebno odločbo odpraviti in vrniti zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. Treba je namreč upoštevati tudi to, da gre pri tem, ko pristojni organ prosilca vedno ne opozori, da je prej govoril drugače, pogostokrat zgolj za dokazno oceno, ki jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi.
Sodišče se strinja s tožečo stranko glede tega, da ne bi bilo smiselno, da bi se tožnik obrnil na policijo v zvezi z dogodkom, ko naj bi ga po njegovih navedbah organi ukrajinske oblasti aretirale, saj je tudi policija del te oblasti.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - varna izvorna država - dvojno državljanstvo - očitno neutemeljena prošnja
Tožnik je tudi državljan Republike Kosovo, kjer živi in kjer se čuti preganjanega. Vendar pa je po lastni izjavi in listinah, ki jih je predložil v postopku (potni list, osebna izkaznica), tudi državljan Republike Srbije, ki jo je v konkretnem primeru šteti za varno izvorno državo in kjer tožnik ni preganjan, kar pomeni, da je tožnik s strani države, katere državljanstvo ima, deležen zaščite in da zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, t.j. statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite. Ob takšnih (nespornih) dejanskih ugotovitvah pa se obenem pokaže, da tožnikove navedbe o razmerah na Kosovu za odločitev niso pravno pomembne ter da zato, ker pristojni organ navedenih okoliščin ni upošteval pri odločanju in tožnikovih navedb o preganjanju na Kosovu ni preverjal, izpodbijana odločba ni nezakonita niti ni v nasprotju s stališči, ki jih je zavzelo Ustavno sodišče v svojih odločbah.
ZVO-1 člen 38, 38/1, 149, 149/1-2, 149/4, 157, 157/1-1. URS člen 140. ZLS člen 2, 90a. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
varstvo okolja - ukrep inšpektorja za okolje - obvezna lokalna javna služba - gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
S tem, ko je toženka naložila občini kot samoupravni lokalni skupnosti pripravo oziroma sprejem programa izgradnje kanalizacijskega omrežja, torej splošnega pravnega akta iz njene pristojnosti, s točno določeno vsebino in v točno določenem roku, je posegla v avtonomijo samoupravne lokalne skupnosti, ki jo določa že 140. člena Ustave RS, na zakonski ravni pa 2. člen Zakona o lokalni samoupravi.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je, da o glavni stvari v upravnem sporu še ni bilo (pravnomočno) odločeno, v obravnavani zadevi pa je sodišče pravnomočno odločilo o tožbi, zato tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, zato je sodišče njeno zahtevo za izdajo začasne
Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP, so bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. V izpodbijani odločbi pa se toženka le posplošeno sklicuje na "fazo" pravdnega postopka, za katerega se določa BPP, ne pojasni pa, za kakšno fazo postopka naj bi šlo oziroma kakšne so njene ugotovitve v zvezi s tem, niti se (kot že rečeno) ne opredeli do tožnikovih navedb v zvezi s tem.
Vložena pobuda za spremembo prostorskega akta ne vpliva na izrek inšpekcijskega ukrepa, saj je v skladu s 156a. členom ZGO-1 pobuda za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, lahko razlog le za odlog izvršbe.
Tožnik je ograjo v armiranobetonski izvedbi zgradil že pred veljavnostjo pogojev v PPIP, na katere se sklicuje gradbena inšpektorica, po katerih so dopustne le lesene ograje ali žive meje.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do izjave - ogrožena osebna varnost
Poseg v prosilčevo osebno svobodo na podlagi četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je mogoč le na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin, ki utemeljujejo obstoj navedenih razlogov varstva osebne in premoženjske varnosti. Pri tem pa ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja drugih in premoženja v smislu kakšnega kaznivega dejanja ali prekrška, saj je to stvar drugih ustreznih postopkov, temveč zgolj zato, da gre za dejstva in okoliščine, ki so dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec.
Konvencija o statutu Evropskih šol člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-b.
vpis na fakulteto - sprejem v študijski program - priznanje izobraževanja v tujini - pretvorba ocen iz tujega izobraževalnega sistema v slovenski izobraževalni sistem - rezultati izbirnega postopka - nepravilna uporaba materialnega zakona
Pravil vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval ni mogoče šteti kot implementacijski akt Konvencije o statusu evropskih šol, niti ne kot predpis, izdan na podlagi ZVPI. Zato je podana kršitev materilanega prava.
V obravnavanem primeru gre za dokončano Evropsko šolo z evropskimi maturitetnim spričevalom, pri čemer je položaj imetnikov evropske mature drugačen od položaja dijakov, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje v tujini in niso imetniki evropske mature.
ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - obrnjeno dokazno breme - največja otrokova korist - začasna odredba
Toženka bi morala, glede na to, da gre v obravnavanem primeru za mamo samohranilko z novorojenčkom, zaradi varstva otrokovih pravic, skladno s sprejetimi stališči v sodbi Tarakhel proti Švici, pred predajo tožnic Republiki Italiji, pridobiti od pristojnih italijanskih organov konkretno zagotovilo, da bosta tožnici ob prihodu v Italijo sprejeti in nastanjeni v prostore in pogoje, prilagojene starosti otroka in da bosta ostali skupaj.
Iz določb drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 med drugim izhaja, da je zakonodajalec kot enega izmed formalnih pogojev za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi določil tudi obstoj dopustne tožbe. Z izdajo sodbe ta procesna predpostavka v konkretnem primeru ni več podana, ker je ob odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe z izrekom pod točko I že tudi odločeno o tožbi in to pravnomočno (71. člen ZMZ-1 in prvi odstavek 73. člena ZUS-1), kar pomeni, da odločitev o predlaganem zadržanju ne bi imela nobenih učinkov.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
V 81. členu ZTuj-2 je določeno, da lahko policija po uradni dolžnosti ali na prošnjo tujca obvezno nastanitev tujca v centru nadomesti z milejšimi ukrepi, če se lahko tudi na tak način zagotovi odstranitev tujca iz države. V konkretnem primeru je Policijska postaja Ljubljana Center z odločbo o nastanitvi imenovanemu tujcu odredila omejitev gibanja v centru, ker obstaja nevarnost pobega, ker ni znana istovetnost, in ker ga ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za notranje zadeve ugotovilo, da je omejitev gibanja tujca iz navedenih razlogov še vedno utemeljena. Pri tem pa tožena stranka ni upoštevala načela sorazmernosti in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možnost postopek odstranitve tujce učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov v skladu s 15. členom Direktive o vračanju in 81. členu ZTuj-2, oziroma ali je izrečeni ukrep v skladu z Direktivo o vračanju ustrezen po dolžini.