Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - kršitev pravil postopka
Ravnanja tožnika lahko kažejo na to, da ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, ne pa, da je prošnjo vložil izključno zato, da bi preprečil odstranitev iz države. Zgolj dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito po petih dneh bivanja v Centru za tujce, po presoji sodišče še ne zadostuje za presojo, da obstaja pogoj za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ, še posebej glede na to, da je tožnik v prošnji zatrjeval politično preganjanje zaradi njegovega aktivnega članstva v politični stranki, opisal je tudi, da je bil večkrat zaprt in v zaporu pretepen. Tožnik je jasno konkretiziral okoliščine za zapustitev izvorne države, do katerih se tožena stranka ni opredelila, zato ne bi smela samo na podlagi tožnikovih ravnanj sklepati, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - predhodno vprašanje
Ker je imela Slovenska odškodninska družba, d.d. šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo možnost ugovarjati nepravilni ugotoviti upravičenca do denacionalizacije, v razmerju do omenjene družbe ni mogoče zaključiti, da je bilo vprašanje upravičenca do denacionalizacije že pravnomočno rešeno.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik se je pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški, ki jo je Vlada Republike Slovenije razglasila za varno tretjo državo, zato je tožena stranka odločila, da tožnikove prošnje ne bo obravnavala, saj je za njeno vsebinsko obravnavo odgovorna Republika Hrvaška. Tožnik tudi ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško.
Zahteva upravnega organa, da morajo biti posebne ugodnosti v katalogih predstavljene tako pregledno, da so potrošniku jasne že na osnovi prvega ogleda, je po presoji sodišča zakonita.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Ker tožnik v Poslovnem registru Slovenije nima registrirane gostinske dejavnosti, ki jo opravlja, mu je tržni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve nasprotnega udeleženca upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo - poziv organa za brezplačno pravno pomoč - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Poziv organa za brezplačno pravno pomoč iz 46. člena ZBPP ni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ampak le poziv nasprotnemu udeležencu upravičenca do brezplačne pravne pomoči, naj stroške postopka zaradi subrogacije - zakonite cesije - plača Republiki Sloveniji.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 37, 37/3.
kmetijska zemljišča - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - prikrivajoči GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek ustavi. Ker tožnik na poziv sodišča ni odgovoril, je sodišče postopek ustavilo.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec
Pogoji, pod katerimi se zakonec šteje za vzdrževanega družinskega člana, so določeni v 115. členu ZDoh-2, med njimi tudi pogoj, da zakonec nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana iz 3. točke 1. odstavka 114. člena ZDoh-2. Določba 9. odstavka 114. člena ZDoh-2 po presoji sodišča le omejuje priznanje posebne olajšave na čas, ko je zavezanec vzdrževanega družinskega člana tudi dejansko preživljal.
ZUP člen 220, 220/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZIN člen 7, 7/3.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - dopolnilna odločba - izvedba ugotovitvenega postopka - določitev roka za odpravo nepravilnosti - razlogi za določitev roka - obrazložitev odločbe
Upravni organ bi moral ob upoštevanju 3. odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki določa okoliščine, ki jih mora inšpektor upoštevati pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti, pred izdajo izpodbijane odločbe izvesti postopek, v katerem bi ugotovil, v kolikšnem času lahko tožeča stranka, ob upoštevanju javnega interesa in teže kršitve, odstrani nezakonito navoženo zemljino.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodnina - dohodek iz zaposlitve - poslovodenje - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - zloraba pravic - izogibanje plačilu davka
Prejemki A.A. kot predsednika uprave družbe so osebni prejemki, ki so neločljivo povezani z davčno obveznostjo plačnika za davek od osebnih prejemkov in prispevkov. Dejstvo, da so bili nakazani na račun pravne osebe na podlagi njenih izstavljenih računov kot plačilo za opravljene storitve A.A. ter da slednji pri tožeči stranki ni bil zaposlen, ni odločilno. Pri tem se davčna organa pravilno sklicujeta na 6. odstavek 35. člena ZDoh-2, po katerem se za zaposlitev po tem zakonu šteje tudi opravljanje del oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja. Davčna organa sta tudi pravilno ocenila namen oziroma motiv za sklenitev spornih pogodb, ki je ugodnejša davčna obremenitev davčnega zavezanca.
Po določbi 1. odstavka 203. člena CZS carinski dolg nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, zato je v obravnavanem primeru carinski dolg nastal v trenutku, ko je bilo blago s sprejemom carinske deklaracije prepuščeno v postopek sprostitve v prost promet na carinskem območju Skupnosti.
Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati pogoje in presojati okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in v vsakem primeru upoštevati tudi vsebinski pogoj v skladu z navedenim členom in tudi verjetne izglede za uspeh ter okoliščine in dejstva o zadevi.
Določba 3. odstavka 24. člena ZBPP je bila napačno uporabljena, ker tožena stranka ni pojasnila, da je zadeva očitno nerazumna. Strinjanje tožene stranke s stališčem iz sodbe Višjega sodišča ne pojasnjuje, da je pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj ni navedena pravna praksa v podobnih primerih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Iz določb ZKP izhaja, da oškodovanec kot tožilec v kazenskem postopku ne more vložiti neposredno zahteve za varstvo zakonitosti, pač pa se lahko vselej pojavi kot pobudnik za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri pristojnem državnem tožilcu. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo zahteve za varstvo zakonitosti zavrnila.