zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Če obstaja opravičljiva zamuda, vprašanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vezano na dolžnost pooblaščenca oziroma stranke, da telefonično obvesti sodišče o preložitvi naroka.
vročanje pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev – seznanitev s pisanjem – sklep o izvršbi
Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.
Tudi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na vojaškem stanovanju mora Republika Slovenija izstaviti ustrezno listino sposobno za vpis lastninske pravice na podlagi 148. člena ZZK-1, če je kot lastnik stanovanja v zemljiški knjigi vpisana pravna ali fizična oseba.
Predpisana profesionalna skrbnost pri poslovanju stečajnega upravitelja tudi od njega terja, da na ustrezen način preveri, ali so še podani pogoji izvršljivosti sklepa o prodaji, v kolikor so podane druge dejanske okoliščine, ki bi kazale na to, da je bila vložena pritožba zoper tovrsten sklep sodišča prve stopnje. V kolikor bi se izkazale kot resnične trditve pritožnika v predlogu za razrešitev, da je bil stečajni upravitelj še pred pričetkom izvrševanja sklepa o prodaji od pritožnika neposredno izrecno obveščen o vložitvi pritožbe, bi takšno vedenje od stečajnega upravitelja terjalo, da preveri pri sodišču, ali je dejansko vložena pritožba, ki bi zadržala izvrševanje sklepa o prodaji. Sodobna komunikacijska sredstva in vzpostavljen sistem elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti takšen preizkus nedvomno omogočajo.
dvostranske pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve
Tožena stranka kot prodajalec ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene pogodbe iz 2. odstavka 102. člena OZ, če je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno časovno zaporedje dogodkov, ki je predvidevalo najprej overovitev podpisa prodajalca pri notarju ter šele nato plačilo kupnine.
Če bi bila dogovorjena dolžnost hkratnega plačila kupnine ob overovitvi podpisa prodajalca pri notarju, tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na kupca ne bi bil pomanjkljiv ali nesklepčen, saj bi ga lahko sodišče glede na ugovor sočasne izpolnitve obveznosti le delno zavrnilo tako, da bi določilo hkratno izpolnitev obveznosti tudi nasprotne stranke.
Izjava tožene stranke, ko je tožeči stranki prepovedala izvrševanje pravice, neposredno ne posega v njeno neposredno dejansko oblast nad stvarjo, prav tako pa v izjavi tudi ni zaznati nobene resne grožnje, zaradi katere bi se tožeča stranka lahko čutila ogroženo v izvrševanju svoje posesti, poleg tega pa se je tožena stranka poslužila ravnanja, ki ga zakonodaja daje lastniku, da bodisi z izjavo odpove eventualno obligacijsko razmerje oziroma zahteva prenehanje poseganja v njegovo lastninsko pravico.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
Sodišče ni pojasnilo iz katerih izvedenih dokazov je sklepalo, da naj bi bilo tehtanje bal ob prevzemu običajen način preverjanja ustreznosti prevzetega blaga. Prvostopenjsko sodišče se v tem delu zgolj sklicuje na tako predlagan način preverjanja s strani tožeče stranke, ne da bi se opredelilo do ugovorov, ki jih je glede neustreznosti tovrstne metode podala prvotožena stranka v vlogi z dne 04. 06. 2007. O ustreznosti takšnega načina pregleda prevzetega blaga se kljub nasprotujočih si stališč pravdnih strank ni opredelil izvedenec gradbene stroke v svojem izvedenskem mnenju.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe – prodaja zemljišča – parcelacija zemljišča – kršitev pogodbene obveznosti – vračilo dvojne are
Predujem za parcelacijo zemljišča, ki je bilo predmet predpogodbe o prodaji zemljišča, je del stroškov parcelacije, ki po sklenjeni predpogodbi bremeni tožečo stranko. Ker tožeča stranka predujma ni plačala, ni izpolnila svoje obveznosti iz predpogodbe, zato ni upravičena do vrnitve dvojne are.
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka - obrazložen ugovor
Obravnavana zadeva je v fazi odločanja o ugovoru zoper dajatveni del sklepa o izvršbi, katerega pravna narava je podobna plačilnemu nalogu, zaradi česar ima začetek stečajnega postopka posledice, kot jih ima v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
Če dolžnik ne ve, plačilo česa konkretno upnik od njega zahteva, bi bilo ob tem, da upniku svojega zahtevka v predlogu ni potrebno utemeljiti, niti k predlogu preložiti verodostojnih listin, na katere se sklicuje upnik in iz katerih bi izhajala njegova terjatev, nesorazmerno od dolžnika zahtevati konkretnejši ugovor. Dolžnik je s trditvami, da verodostojnih listin nima in ne ve zakaj gre, kot tudi ne, na čem temeljijo, zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062710
ZGD člen 6, 258. OZ člen 131.
odgovornost članov uprave – spregled pravne osebnosti
Pritožnik očitkov o nesprejemu ukrepov za zagotovitev likvidnosti, o nevestnem gospodarjenju, zlorabi položaja in goljufiji ni konkretiziral z zatrjevanjem konkretnih dejstev, torej konkretno kakšne ukrepe in v katerem trenutku bi posamezne tožene stranke morale sprejeti, pa jih niso in zakaj prav te, ter tudi ni konkretiziral očitkov v smeri storitve kaznivih dejanj.
Obveznosti, ki jih ZGD nalaga članom uprave, so namreč po svoji naravi obligacija prizadevanja. Člani uprave si morajo pri opravljanju poslov z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da bi podjetje dolgoročno raslo in da bi v okviru tega bila zagotovljena tudi kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, kar pa ne pomeni, da je ta temeljni cilj tudi vedno dosežen. Tako pogosto tudi izpolnitev vseh obveznosti z zahtevano skrbnostjo, ne prepreči kratkoročne ali dolgoročne plačilne nesposobnosti, kar v končni posledici lahko vodi v stečaj.
V tem primeru je cel postopek na prvi stopnji vodilo okrajno sodišče po pravilih, ki veljajo za redni, splošni postopek. Zato bi morala tožena stranka že pred sodiščem prve stopnje opozoriti, da bi moralo odločati okrožno sodišče po pravilih, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.
denacionalizacija – upravičenec do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa – obveznice Slovenske odškodninske družbe – uporaba zakona o pravdnem postopku
Menjalna pogodba ni bila sklenjena prostovoljno (svobodno), ampak zaradi sile državnega organa, ki je v hišo lastnic naselil različne ustanove, ki se iz nje niso imele namena izseliti. Državni organ je lastnici s takšnim dejanjem postavil pred izvršeno dejstvo in kakšna druga posebna prisila ni bila potrebna, ker večje prisile, kot da se nepremičnina fizično zasede, ni.
Smiselna uporaba določb 286. člena ZPP je, da se ta uporablja v tistih nepravdnih postopkih, ki se začnejo na predlog strank in za ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je stranka dolžna dokazati.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nagrade upravitelju
Sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 05. 2011 o nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je pravilen. Pri izdaji tega sklepa je sodišče prve stopnje upravitelju priznalo nagrado od višine vnovčenega premoženja, pri tem pa je kljub zmotnemu citiranju starega Pravilnika pravilno uporabilo lestvico iz sedanjega Pravilnika. Po sedaj veljavnem določilu 7. člena Pravilnika nadomestilo upravitelja za vnovčenje stečajne mase ne glede na to ali gre za razdelitev splošne ali posebne mase, znaša 10 % od osnove vnovčenega premoženja, če to ni višje od 37.500,00 EUR (I. postavka), od vnovčene osnove nad 37.500,00 EUR pa 3.750,00 EUR + 4 %, če vnovčena masa ne presega 375.000,00 EUR (II. postavka).