način vročanja – osebna vročitev – fikcija vročitve – oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon. To pomeni, da se šteje, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, ne dvigne sodne pošiljke, vročitev za opravljeno z iztekom tega dne.
odgovornost delodajalca – višina odškodnine – plačilo zamudnih obresti v višini glavnice – prenehanje teka zamudnih obresti
Izračun, ki ga je opravilo prvostopenjsko sodišče, je izračun zakonskih zamudnih obresti, torej z upoštevanjem temeljne obrestne mere tudi za čas od 01. 01. 2002 do 27. 06. 2003. Funkcionalnosti brez njenega upoštevanja v navedenem obdobju program IZO nima. Zakonske zamudne obresti z začetkom teka 01. 01. 2002 do uveljavitve OZ-A dosežejo glavnico, ne pa tudi zamudne obresti v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero za čas od 01. 01. 2002 do 27. 06. 2003 in zakonske zamudne obresti od 28. 06. 2003 dalje.
ZFPPIPP člen 105, 105/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
Plačilo stroškov v pavšalnem znesku, kot ga določa 22. člen Pravilnika, ni predvideno za primer, kot je obravnavani. Prvostopenjsko sodišče je že samo ugotovilo, da v danem primeru ne gre za postopek, ki bi se končal brez razdelitve upnikom, saj je bila opravljena razdelitev posebne razdelitvene mase v znesku 162.958,44 EUR.
stvarna služnost – vpis služnostne pravice na lastni stvari – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, da se pri njemu lastni nepremičnini parc. št. 236 k. o. G. dovoli vpis služnosti hoje, vožnje in gona živine v njegovo korist. Predlagatelj torej s predlogom zahteva vpis služnosti na lastni stvari, kar pa že po splošnih načelih služnosti ni mogoče.
odstop od dvostransko neizpolnjene pogodbe - navedba pogodbe
Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upravitelja in izdalo soglasje, hkrati pa v izreku izpodbijanega sklepa ni konkretno navedlo, na katere pogodbe se sklep nanaša, ampak se je sklicevalo na seznam, ki naj bi ga priložil upravitelj, ki pa se ne nahaja v spisu. S tem pa je postal izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv.
Če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule, bi zadostovalo, da sodišče ugotovi, da je toženec konkurenčno klavzulo kršil, da bi tožencu naložilo, da plača dogovorjeno pogodbeno kazen. Vendar se v konkretni zadevi stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za pogodbeno kazen. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule treba obravnavati kot zahtevek za povrnitev premoženjske škode, kar pomeni, da je treba ugotoviti vse predpostavke odškodninskega delikta.
Iz podatkov iz kazenske evidence, ki jo je posredovalo Ministrstvo za pravosodje z vlogo z dne 19.5.2011, izhaja, da je bil stečajni dolžnik večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju, in sicer za kazniva dejanja odvzema motornega vozila, goljufije, tatvine in velike tatvine, ki še niso izbrisana. Zato pogoji za odpust obveznosti niso podani.
ZDR člen 11, 15, 75, 79. OZ člen 39, 45, 46, 46/2, 86, 86/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - grožnja - nedopustna grožnja - izpodbojnost - ničnost - kavza
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnja s kazenskim pregonom in policijo ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi izpodbojen.
dobra vera in poštenje - pošteni pridobitelj - pridobitev od nelastnika
Dobra vera (poštenje) v pravnem prometu v povezavi z načelom zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pomeni, da tisti, ki se sklicuje na podatke v zemljiški knjigi, nima nobenega razumnega, tehtnega razloga, da vanje podvomi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSC0002899
ZST-1 člen 34, 35.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – dovoljenost pritožbe – čas nastanka taksne obveznosti
Po določbah ZST-1, kot so te veljale v času nastanka taksne obveznosti (Uradni list RS, št. 37/2008), pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni dovoljena.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.
stroški postopka – nagrada izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je upravičen do dodatne nagrade za ustno podajo izvedenskega mnenja in za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, ki sta bili predlagani s strani pravdnih strank in sta bili potrebni zaradi odgovorov na pripombe pravdnih strank, ki sta jih imeli na prvotno pisno mnenje izvedenca.
Pritožnik je s predložitvijo potrdila banke o nakazilu po NLB kliku omajal pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da sodne takse za pritožbo ni plačal v roku, določenem v 105.a členu ZPP.
Določba 275. člena ZIZ sicer dopušča izdajo začasne odredbe, ne da bi upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti, kar pa še ne pomeni, da upniku nikakor ni potrebno izkazovati obstoja terjatve in nevarnosti, le ''verjetno'' mu ju ni potrebno izkazati.
Tožnica bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrana kandidatka na prosto delovno mesto lahko uveljavljala le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki je nedopustna in se zavrže.
Spor, v katerem je tožnica od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja, tako da tožena stranka (delodajalec) sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid.
ZIZ člen 15, 34, 34/4, 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni stroški – potrebni stroški – novo sredstvo izvršbe
Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi za upnikove stroške razširitve izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe.
Zahtevek, ki sta ga tožnika postavila kot primarnega, je enak zahtevku, ki sta ga tožnika označila kot podrednega. Zato ne gre za odnos primarno - podredno, pač pa le za en sam zahtevek, saj sta oba zahtevka enaka, imata enako dejansko podlago, različni sta le vsoti zaradi ocene vrednosti na različen čas (tožnik je primarni zahtevek postavil glede na vrednost nepremičnine v času sklenjene kupoprodajne pogodbe, drugega pa glede na vrednost nepremičnine v času izdaje sodbe). Zato ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov po III. odstavku 182. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na zaključek, da bodo z uresničitvijo odstopa od pogodbe doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Pri tem se je pravilno oprlo na predlog stečajnega upravitelja, iz katerega izhaja, da glede na obstoječe finančno in kadrovsko stanje stečajnega dolžnika le-ta ni sposoben izpolniti še neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami.
ZFPPIPP ne predvideva, da bi sodišče ali upravitelj morala osebno obvestiti upnika o začetku stečajnega postopka in ga pozvati k prijavi terjatve. Pravila o osebni vročitvi pisanj so v večini primerov nadomeščena s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu.