ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 150, 179.
objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delo na višini - regresni zahtevek - nepremoženjska škoda - nevarno delo
Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel na delu, ki ga je izvajal na objektu. V koliko je sodelovala z drugo družbo kot podizvajalcem del na tem objektu, ima lahko zoper njo regresni zahtevek, ni pa zaradi tega izključena njena pasivna legitimacija v tem sporu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Poskusno delo je poseben pogoj, ki ga mora delavec uspešno opraviti, če hoče nadaljevati delovno razmerje. Iz tega razloga je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za izredno odpoved delodajalca, predpostavlja se, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
ZIZ člen 53. ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/1, 379/2, 388.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – judikatne terjatve – zastaranje občasnih terjatev - zastaranje terjatve iz naslova obresti - – zakonske zamudne obresti
Terjatve obresti kot stranske občasne terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, zakonske zamudne obresti pa v plačilo zapadajo dnevno. V primeru bodočih terjatev iz pravnomočne sodne odločbe znesek terjatve ni pravnomočno ugotovljen, zato zanje ne velja desetletni zastaralni rok. Če pa so zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo do dneva izdaje sodbe, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zanje velja izjema od triletnega zastaralnega roka, in sicer desetletni zastaralni rok.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – neplačevanje v rezervni sklad – aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad
Neplačnika sredstev v rezervni sklad morajo tožiti etažni lastniki in pri tem v zahtevku terjati plačilo v rezervni sklad. Tega dejstva morebitne tehnične ovire elektronskega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne spremenijo.
ZDR člen 73, 109, 109/1. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sprememba delodajalca
Četudi med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko v letu 1990 ni bil sklenjen pisni sporazum o prevzemu delavcev in četudi prejšnji delodajalec tožniku ni izdal odločbe k razporeditvi k toženi stranki, je iz okoliščin razvidno, da je šlo za prehod tožnika k toženi stranki. Iz tega razloga je dolžna tožena stranka, ki je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku plačati odpravnino, pri izračunu katere se upošteva tudi delovna doba, ki jo je tožnik dosegel pri prejšnjem delodajalcu.
ZGO-1 odgovornega projektanta opredeljuje kot posameznika, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. Tudi določbe 47. člena ZGO-1 ni mogoče razlagati, da bi le-ta zagotavljala podlago za neposredni tožbeni zahtevek oškodovanca zoper odgovornega projektanta za škodo, ki naj bi izhajala iz nepravilnosti v izpolnitvi pogodbene obveznosti iz projektantske pogodbe.
plača – prikrajšanje pri plači – del plače iz naslova delovne uspešnosti – negativna stimulacija – nadurno delo
Glede na ugotovitev, da je tožnik dejansko opravil takšno število nadur, kot izhaja iz podatkov evidentirane registrirne ure, je tožbeni zahtevek za izplačilo teh nadur, ki so bile glede na naravo in obseg dela potrebne, utemeljen, ne glede na to, da tožena stranka nadurnega dela ni posebej odredila in da tožnik plačila pri toženi stranki predhodno ni zahteval.
Tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači v višini negativne stimulacije je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala dejanske podlage (negativne ocene delovne uspešnosti) za znižanje plače.
Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilno, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
Ker tožeča stranka tudi v nadaljevanju postopka ni pojasnila, kaj je predmet spora, torej na kaj se v predlogu za izvršbo navedeni (in niti ne predloženi) računi nanašajo, tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati in je takšno tožbo treba šteti kot nepopolno.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – odpoved pravici
Pravica do povračila stroškov na delo in z dela je zakonska pravica. Za zakonske pravice kot minimum, ki ga je zaradi varstva šibkejše stranke pogodbe o zaposlitvi (delavca) predpisal že zakonodajalec, velja pravilo, da se jim delavec ne more odpovedati. Tako se tožnica pravici do povračila stroškov na delo in z dela ni mogla odpovedati, kar pomeni, da je nebistvenega pomena vsebina sporazuma o razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma zapis, da je s plačilom zneskov, ki so navedeni v sporazumu, tožena stranka poravnala vse obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako nebistvenega pomena je, da je tožnica povračilo stroškov prevoza na delo in z dela zahtevala šele po prenehanju delovnega razmerja in da višina tega povračila presega višino neto plače, ki jo je prejemala pri toženi stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, saj je tožnica s tem, ko je varovanki dala zdravilo ob napačnem času, kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Pri delu bi namreč morala dosledno spoštovati navodila zdravnika, ker kot strokovna delavka ni bila usposobljena za presojo, kdaj dati zdravilo.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171 ZDR člen 110. ZZVZZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
Protipravnost ravnanja upravnega organa lahko utemeljuje ravnanje, ki je drugačno kot v podobnih primerih ali je očitno napačno ali (zlo)namerno v nasprotju z relevantno materialno pravno podlago. Treba je ločiti nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo za konkreten primer, od nezakonitih ravnanj, ki jih zakrivijo državni organi (smiselno enako za nosilce javnih pooblastil) in ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je to protipravno.
Sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka in ne presoja, ali je tožnica svoje trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe dokazala, temveč presoja le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Šele v primeru, če ugotovi, da je verjetnost terjatve izkazana, ugotavlja, ali je podan eden od nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zadošča ugotovitev, da tožnica v tej fazi postopka še ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, in zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali je verjetno izkazana katera od nadaljnjih zatrjevanih predpostavk po 2. odstavku 272. člena ZIZ.
ZUKZ člen 19. Algemeines Bürgerliches Gesetzbuch člen 1333, 1334, 1489.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 75.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - razveza pogodbe - vrnitev predmeta pogodbe - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti predmeta pogodbe - uporaba avstrijskega prava - kritna prodaja - primeren način prodaje - zastaranje odškodninskega zahtevka
Enako pravo kot za pogodbo velja tudi za vprašanje odškodnine zaradi razveze pogodbe. Ker je Avstrija članica Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija – DK), je treba za predmetno prodajno pogodbo kot avstrijsko materialno pravo uporabiti DK. Za razmerja, ki z DK niso urejena, pa avstrijsko nacionalno pravo. Po avstrijskem pravu se presoja tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti.
Da bi bilo način prodaje mogoče šteti kot primeren (75. člen DK), ni odločilno le vprašanje, ali je bilo blago prodano po tržni ceni, ampak je v teoriji in sodni praksi v zvezi z DK sprejeto enotno stališče, da je pri ugotavljanju primernosti načina prodaje treba presoditi predvsem, ali je prodajalec glede na svoje subjektivne lastnosti in glede na objektivne lastnosti predmeta ravnal z vso potrebno skrbnostjo, ki se od njega lahko pričakuje.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – zagovor
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči v trenutku, ko delodajalec izve prve podatke v zvezi z možnostjo kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja, in v zvezi s storilcem. V določenih primerih je razumno, da po prejemu prvih informacij preveri tožnikovo verzijo spornih dogodkov, kar naredi na zagovoru, in opravi dodatne poizvedbe.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka je tožnici podala obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi maja 2006, prvi zagovor pa je opravila čez približno en mesec, konec junija 2006. Navedeno kaže na nepravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka šele na kasnejšem zagovoru julija 2006 seznanila z razlogom z odpoved (s kršitvijo pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca) in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 7. 2006 pravočasna.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0064252
OZ člen 6, 6/2, 148, 148/1. ZDR člen 83, 83/2, 169.
odgovornost ZZZS za napačno presojo delovne nezmožnosti svojega zavarovanca – vezanost na odločbo izbranega zdravnika – pravica delavca do zagovora – dolžna skrbnost delodajalca pri odpovedi delovnega razmerja
Zmotno je pravno stališče tožeče stranke, da je pri odpovedi delovnega razmerja svoji delavki iz krivdnih razlogov vezana na odločbo izbranega zdravnika in zdravniške komisije. Kaj takega iz določil ZDR ne izhaja.
Zgolj drugačna presoja delovne nezmožnosti delavke tožeče stranke v sodnem postopku, kot je bila ugotovljena pred organi tožene stranke, brez trditev, da je taka presoja posledica protipravnosti ravnanja teh organov, ne zadošča za zaključek, da so delavci tožene stranke pri izdaji svojih odločb ravnali protipravno.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – varno delo
Tožena stranka za nesrečo pri delu ni krivdno odgovorna, nesreča je nastala zaradi nepazljivosti tožnika, ki se je udaril ob kovinski podstavek za paleto. Toženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo, tožniku je zagotovila varne pogoje dela, paleto pa si je postavil na delovno mesto sam, tako kot mu je ustrezalo.
Ob ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na javni poti, ki bi jo bila dolžna vzdrževati občina v okviru izvajanja lokalne javne službe, je zaključek o (delni) odškodninski odgovornosti občine pravilen.
Toženec ni prejel navodil, kako poknjižiti blagovne in finančne dobropise, zaradi česar je treba šteti, da za škodo, ki jo je zaradi inventurnih mankov utrpela tožena stranka, ni podana njegova krivdna odgovornost.