DDV - odbitek vstopnega DDV - subleasing - nakup in prodaja osebnih avtomobilov - posredništvo pri trgovanju z vozili
Iz določbe 1. točke 6. odstavka 40. člena ZDDV izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. Tožnik v postopku ni izkazal, da je osebno vozilo Renault Megane, ki ga je nabavil v letu 2004, uporabil za namene opravljanja dejavnosti dajanja v najem in zakup ali za nadaljnjo prodajo. Čeprav se tožnik sklicuje, da je bila za navedeno osebno vozilo sklenjena najemna pogodba in da je bilo to vozilo uporabljeno za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup, pa tožnik navedene pogodbe davčnemu organu v postopku ni predložil.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4, 64/3, 64/4. Javni razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2010 točka 3.
javni razpis - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - štipendija - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki ga izvaja Univerza v A., se uvršča v področje 581 Arhitektura in gradbeništvo, kot je to mogoče ugotoviti z e-iskalnikom KLASIUS na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Ob tem ko je prvostopenjski organ že izhajal iz izhodišča o vsebinski primerljivosti navedenih študijev, pa je mogoče na podlagi arg. a simili ad simile (in na takem sklepanju je prvostopenjski organ tudi že temeljil svojo odločitev v izpodbijani odločbi) izvesti zaključek o tem, da tožnica glede na študij, na katerega je vpisana, izpolnjuje pogoj iz 1. alinee 3. točke Javnega razpisa, in da ni izključena od pridobitve štipendije za študij v tujini glede na 3. odstavek 1. točke Javnega razpisa.
ZTZPUS člen 16, 16/2, 16/2-7. Pravilnik o osebni varovalni opremi člen 5, 13. ZUP člen 154, 154/1.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - domneva o skladnosti - osebna varovalna oprema za zaščito nog - ustna obravnava
Pri dajanju osebne varovalne opreme na trg je bistveno, da proizvodi zadovoljujejo zahteve iz 5. člena Pravilnika o osebni varovalni opremi, ne pa da ustrezajo seznamu slovenskih standardov iz 13. člena Pravilnika. Upoštevanje določila 13. člena Pravilnika zgolj olajšuje dokazovanje, da osebna varovalna oprema ustreza zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ker spoštovanje določila 13. člena pomeni domnevo, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena in dodatno dokazovanje v tem primeru ni potrebno. Če pa subjekt na trgu ne izkoristi domneve skladnosti, kot je v obravnavanem primeru ugotovil inšpektor, potem pride na vrsto poseben postopek dokazovanja, ali sporni proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ali ne. Že iz same izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v postopku pred izdajo odločbe predložil določene listine v dokaz, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, vendar je prvostopenjski organ odločil, da „ne glede na zgornje navedbe proizvajalca“ /.../ standardi, na katere se je skliceval tožnik ne ustvarjajo več domneve o skladnosti. To pomeni, da prvostopenjski organ sploh ni vzel v presojo argumentov in dokazov tožnika, da sporni proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, in tudi ne vprašanja, kako vpliva na izpolnjevanje zahtev iz 5. člena Pravilnika zatrjevano dejstvo, da so bili proizvodi skladni s starimi standardi. Dejstvo, da proizvodi ustrezajo starim standardom, ne pomeni avtomatično, da niso izpolnjene zahteve iz 5. člena Pravilnika. Ker gre v tem primeru za vodenje postopka po uradni dolžnosti, bi organ moral izpeljati ugotovitveni postopek in izvajati ustrezne dokaze in pred tem pozvati tožnika, da lahko v določenem roku dokaže, da ob odsotnosti domneve o skladnosti iz 13. člena Pravilnika proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika.
Ker gre pri obravnavi zadevi za izrazito tehnična vprašanja, za kar so potrebna ekspertna mnenja, je tudi nujno, da bi bila v ugotovitvenem postopku izpeljana ustna obravnava, kjer bi se izvajali dokazi (1. odstavek 154. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Pravno pomembna dejstva (datum, od katerega teče 8 dnevni rok za vrnitev napotnice), od katerih je odvisna odločitev o obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči v tej zadevi, v bistvenem niso bila dovolj raziskana, sodišče pa jih ni moglo ugotavljati samo.
koncesija - podelitev koncesije za pogrebno in pokopališko dejavnost - izpolnjevanje razpisnih pogojev - upravni spor - pravni interes za tožbo - stranka, ki je oddala nepopolno vlogo
Ker tožeča stranka ne ugovarja ugotovitvi, da njena prijava ne izpolnjuje razpisnih pogojev oziroma da je nepopolna, tudi ne more učinkovito izpodbijati odločitve v preostalem delu, saj ne posega v njeno pravico. Svojega pravnega položaja ne more spremeniti, saj ne more doseči, da se koncesija podeli njej.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 72, 79, 79/6, 79/9.
izdaja gradbenega dovoljenja - komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za odmero komunalnega prispevka - komunalna opremljenost zemljišča
Ob nespornem dejstvu, da pristojni organ občinske uprave v predpisanem roku ni odločil o odmeri komunalnega prispevka niti na zahtevo zavezanca in niti po prejemu obvestila upravne enote o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, so tožbeni ugovori glede nepravilnega tolmačenja in uporabe določb 79. člena ZPNačrt in 5. točke 1. odstavka 66. člena brez podlage v citiranih predpisih.
Tožena stranka je kot izvrševalec ustanoviteljskih pravic tožečo stranko pravilno razrešila s položaja direktorja, ko je ugotovila, da so nastopili razlogi za prenehanje mandata direktorja, to je z dnem objave vpisa pripojitve v sodni register.
upravni spor - upravni spis - odločitev brez upravnega spisa
Brez upravnih spisov sodišče ni moglo presojati zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenost tožbenih navedb.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - dolžnost soglasja za mediacijo - soglasje nasprotne stranke
Po 4. odstavku 28. člena ZBPP je dolžnost prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči dati soglasje za mediacijo le, če da soglasje tudi nasprotna stranka.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved dela na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Tožnik je v letu 2008 opravljal dejavnost preprodaje osebnih vozil, čeprav te dejavnosti nima vpisane ali priglašene v ustreznem registru, kot to določa ZPDZC. Organ prve stopnje je zato pravilno odločil na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC, ko je tožniku prepovedal opravljati dejavnost preprodaje osebnih vozil, dokler gre za delo na črno.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva davčnega zavezanca za odlog davčne izvršbe
Davčno izvršbo po določbi 2. odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ lahko odloži le po uradni dolžnosti. Čim je tako, tožeča stranka ni bila upravičena zahtevati odloga izvršbe do odločitve o pritožbi po navedeni zakonski določbi. Zato je pravilna odločitev, da se njena zahteva v skladu z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže.
Za presojo zakonitosti zavrnitve tožničine vloge za sofinanciranje publikacije A., ker je tožnica gospodarska družba, je odločilno, ali je za tak pogoj imela razumen razlog.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - subjektivni rok - navzven zaznavne okoliščine - gradbiščna tabla - dokazna ocena
Tako kot mora organ oceniti, zakaj na podlagi navzven zaznavnih okoliščin sklepa, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, mora ob oceni, da kljub navzven zaznavnim okoliščinam, iz katerih izhaja gradnja (v obravnavanem primeru je to postavitev gradbiščne table, postavitev gradbene ograje, obseg gradnje), ni vedel za izdajo dovoljenja, oceniti, zakaj tako meni.
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente oziroma značilnosti pisne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed prej navedenih kriterijev iz 23. člena Pravilnika. Šele na takšni oceni bi lahko temeljila negativna ocena pisnega dela dopolnilnega strokovnega izpita.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - pooblastila drugostopenjskega organa v zvezi s pritožbo
Pritožbeni organ je prekoračil pooblastila glede obsega, v katerem preizkusi odločbo po uradni dolžnosti. Šele na dejstvih, ki jih je sam ugotovil, temelji njegovo stališče, da gre z obravnavanem primeru za gradnjo stanovanjske stavbe z dvema stanovanjema, na kar opira nadaljnje pravno sklepanje, da je kot taka v nasprotju z 8. členom PUP.
Izdano gradbeno dovoljenje v času svoje veljavnosti zagotavlja zakonitost gradnje ne glede na to, ali je v tem času prišlo do spremembe ali sprejema novih prostorskih aktov, saj te ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja. V skladu z 2. odstavkom 72. člena ZGO-1 pa je ta okoliščina pomembna pri odločanju o podaljšanju veljavnosti dovoljenja, saj mora organ preizkusiti, ali gradbeno dovoljenje ni v nasprotju s prostorskim aktom, ki velja v času izdaje odločbe o podaljšanju.
ZGO-1 člen 56, 56/1, 62, 62/2, 62/2-1, 62/4, 66, 66/1. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji člen 19, 24.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pravica graditi - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - udeležba občine - emisije - hrup - osončenje
Zgolj z navajanjem, da obravnavana gradnja na predmetnem območju ni dovoljena, da je presežen dovoljeni faktor pozidanosti in da je arhitektonsko oblikovanje obravnavane gradnje v nasprotju z določbami PUP, tožeče stranke ne zatrjujejo posega v svoje individualne pravice, kar pomeni, da glede teh vprašanj ne izkazujejo svojega pravnega, temveč le dejanski interes.
Če občina nastopa v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja kot lastnica sosednjega zemljišča, ne predstavlja soglasodajalca po ZGO-1, temveč je njen položaj enak položaju vseh drugih lastnikov sosednjih zemljišč.
Splošni napotki iz Pravilnika ne dajejo podlage za vsebinsko preverjanje zaščitnih ukrepov med gradnjo, zato je to mogoče kvalificirano storiti le v postopku za izdajo dovoljenja za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, v tem postopku pa so po potrebi določeni tudi posamezni pogoji za njegovo izvajanje (npr. glede uporabe gradbenih strojev).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - večstanovanjski objekt - velikost gradbene parcele - minimalno število parkirnih mest
Tudi umestitev parkirišč v objekt pomeni ureditev parkirišč na lastnem zemljišču.
Upravni organ je pogoj iz PUP nepravilno razlagal tako, da je jezikovo in logično jasni določbi PUP dal pomen, ki iz nje same ne izhaja.
Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa navajala povsem druge razloge kot v tožbi, pri čemer ni obrazložila, da ni imela možnosti oziroma zakaj dejstev in dokazov, na katere opira tožbo, upravičeno ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta.
V smislu 2. odstavka 174. člena ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik v svojem ugovoru ugovarja le, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in da ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. To pomeni, da je dolžnikov dolžnik s svojim pravnim sredstvom omejen le na tiste ugovore, ki se tičejo neposredno njega. Pritožba je pravno sredstvo dolžnika. Na njem in ne na dolžnikovem dolžniku je, da ugovarja pravilnost izreka sklepa o izvršbi v smislu 151. člena ZDavP-2.