inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved dela na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Tožnik je v letu 2008 opravljal dejavnost preprodaje osebnih vozil, čeprav te dejavnosti nima vpisane ali priglašene v ustreznem registru, kot to določa ZPDZC. Organ prve stopnje je zato pravilno odločil na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC, ko je tožniku prepovedal opravljati dejavnost preprodaje osebnih vozil, dokler gre za delo na črno.
Določb Odloka ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane in je tako dopustna le gradnja, ki jo prostorski akt izrecno dopušča in pod pogoji, ki jih določa, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da čistilna naprava še ni zgrajena in da se tudi ostali objekti ne morejo priključiti nanjo, zato imajo minimalno komunalno preskrbo rešeno z greznicami.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - subjektivni rok - navzven zaznavne okoliščine - gradbiščna tabla - dokazna ocena
Tako kot mora organ oceniti, zakaj na podlagi navzven zaznavnih okoliščin sklepa, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, mora ob oceni, da kljub navzven zaznavnim okoliščinam, iz katerih izhaja gradnja (v obravnavanem primeru je to postavitev gradbiščne table, postavitev gradbene ograje, obseg gradnje), ni vedel za izdajo dovoljenja, oceniti, zakaj tako meni.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - večstanovanjski objekt - velikost gradbene parcele - minimalno število parkirnih mest
Tudi umestitev parkirišč v objekt pomeni ureditev parkirišč na lastnem zemljišču.
Upravni organ je pogoj iz PUP nepravilno razlagal tako, da je jezikovo in logično jasni določbi PUP dal pomen, ki iz nje same ne izhaja.
ZPNačrt člen 71, 71/1, 71/1-3, 76, 76/1, 79, 79/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - cestno omrežje - priključek prek državne ceste
Zgolj dejstvo, da so objekti tožeče stranke na javno cestno omrežje priključeni prek državne ceste, v ničemer ne vpliva na to, da ji je omogočena uporaba občinskega cestnega omrežja in s tem na ugotovitev o dejanski opremljenosti njenega stavbnega zemljišča.
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente oziroma značilnosti pisne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed prej navedenih kriterijev iz 23. člena Pravilnika. Šele na takšni oceni bi lahko temeljila negativna ocena pisnega dela dopolnilnega strokovnega izpita.
Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa navajala povsem druge razloge kot v tožbi, pri čemer ni obrazložila, da ni imela možnosti oziroma zakaj dejstev in dokazov, na katere opira tožbo, upravičeno ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Nastanek carinskega dolga in ugotovitev carinskih dolžnikov sta pogoj za sporočitev zahteve tožniku po 2. odstavku 11. člena Konvencije TIR. Tožnik v obravnavanem primeru nastopa kot garantno združenje, ki z odobritvijo carinskih organov pogodbenice nastopa kot porok za osebe, ki uporabljajo postopek TIR in katerega odgovornost je določena v členih 6 do 11 Konvencije TIR ter je zavezan, da bo plačal uvozne ali izvozne dajatve in davke, skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi, v skladu s carinskimi zakoni in predpisi države, v kateri je bila ugotovljena nepravilnost pri operaciji TIR, ter je skupno in solidarno z osebami, ki morajo poravnati navedene zneske, odgovoren za plačilo takšnih zneskov. Tožnikova obveznost in odgovornost je določena v Konvenciji TIR, CZS in pogodbi, ki jo je sklenil s CURS, kar je skladno s Konvencijo TIR.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok v pravdnem postopku
Če bi hotel zakonodajalec tudi za pravdni postopek določiti, da pripada odvetniku nagrada posebej za vsak narok, bi moral uporabiti enako besedilo, kot ga je uporabil v četrtem delu, ko gre za kazenske postopke. Ker pa ga ni uporabil, iz tega očitno izhaja volja zakonodajalca, da se pri pravdnih postopkih ne priznava nagrada za vsak narok.
Nagrada mora ustrezati opravljeni storitvi v tistem obsegu, kot je navedena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne glede na poznejše pridruževanje drugih zadev.
ZUOPP člen 20, 22. ZUP člen 9, 154, 190, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
izobraževalni program - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Strankama ni bila dana možnost, da se skladno z 9. členom ZUP do izdaje prvostopenjske odločbe izjasnita o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav sta izrazili željo po tem, da bosta dali pripombe na strokovno mnenje.
Če starši nasprotujejo predlogu šole za usmeritev otroka in ko nasprotujejo tudi ugotovitvam strokovnega mnenja, mora pristojni organ opraviti ustno obravnavo.
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj organ meni, da individualna strokovna pomoč otroku ni mogoča. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - objava elaborata - skrajšani postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ker tožnika z elaboratom nista bila ustrezno seznanjena, nista mogla ščititi svojih pravic v upravnem postopku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
vračanje nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - obrazložitev odločbe
Pri nogometnem igrišču gre za objekt in posledično za oviro po 2. odstavku 32. člena ZDen, v obsegu igralne površine do in skupaj z ograjo. Za dele parcele 927/10, ki segajo izven ograje, ne odločba prve stopnje ne odločba druge stopnje nimata razlogov. Drugostopni organ sicer navaja, da je geodetsko podjetje ločilo stavbno zemljišče (igralna površina in spremljajoči objekti ter ustrezna površina zunaj igralne površine) od kmetijskega zemljišča, vendar pa ni razlogov, zakaj šteje površino izven ograje za „ustrezno“ v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen.
V zadevi ni sporno, da je tožnica klice na komercialne številke opravila, ter da ji je operater te klice zaračunaval v skladu s Cenikom, zato sodišče ugotavlja, da se dejansko stanje predmetnega spora ne nanaša na dostop, izvajanje in zaračunavanje storitev, temveč na ravnanje operaterja (zapoznelo izdajanje računov), kar pomeni, da stvar, na katero se spor nanaša, ni upravna zadeva.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 3, 3/4.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - nacionalni razlogi - mnenje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Mnenje o izpolnjevanju meril in o upravičenosti za sprejem v državljanstvo RS oblikuje vladna služba, pristojna za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za oblikovanje mnenja predhodno pridobi preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva.
Iz upravnega spisa izhaja, da je Urad oblikoval mnenje, preden je sploh dobil mnenje veleposlaništva z dne 9. 6. 2010, saj je mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu datirano z dne 25. 2. 2010. Urad torej novega mnenja pri oblikovanju svojega mnenja sploh ni mogel upoštevati.
odmera davka - prenehanje pravne osebe - ustavitev postopka - vročitev sklepa o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka je bil razglašen na oglasni deski davčnega organa in na enotnem državnem e-portalu. Opravljena je bila torej razglasitev in s tem vročitev sklepa, kakršna je za primer ustavitve postopka na podlagi 50. člena ZUP izrecno predpisana v četrtem odstavku tega člena. To pomeni, da stranka ne more uspešno zahtevati še vročitve na način, ki ga navaja v svojem predlogu. Še zlasti to velja v konkretnem primeru, ko iz spisov jasno sledi, da je bila tožeča stranka na opisani način s sklepom pravočasno in v redu seznanjena in da ji je bilo s tem omogočeno, da zoper sklep vloži pravno sredstvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ker znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 545,91 EUR neto, kar presega zakonski cenzus iz 2. odstavka 13. člena ZBPP (dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je 459,04 EUR), je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč utemeljeno zavrnjena. Obstoj dolga in stroški, ki jih ima družina kot mesečne izdatke, so takšna dejstva, ki se ne upoštevajo pri odločitvi o dodelitvi pravne pomoči kot upoštevni izdatki.