ZDavP-1 člen 113. ZDoh člen 48. ZDDPO člen 11, 12. ZUP člen 185.
davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - postavitev izvedenca - gotovinska izplačila za nadure - dodatno obračunani davki in prispevki - davčno priznani odhodki - zaslišanje priče
Za določitev verjetne davčne osnove in s tem za cenitev na podlagi 113. člena ZDavP-1 je pristojen (in ustrezno usposobljen) davčni organ, zato predlagana postavitev izvedenca ni potrebna.
Davčni organ je na podlagi 1. odstavka 113. člena ZDavP-1 opravil tudi delno cenitev neevidentiranih gotovinskih izplačil nadur posameznim delavcem ter na podlagi obrutenih neto izplačil tožniku s samostojno odločbo dodatno obračunal obveznosti iz naslova davkov in prispevkov. Gre torej za dodatno odmero oziroma dodatni obračun davkov in prispevkov od osebnih prejemkov iz delovnega razmerja, ki po določbah davčnega zakona (ZDDPO oziroma ZDoh) sodijo med davčno priznane stroške oziroma odhodke.
Pri zaslišanju prič tožnik res ni bil navzoč, kar je v nasprotju s pravili ZUP. Ker pa so izjave v celoti povzete v zapisniku o pregledu, po presoji sodišča kršitev ni bistvena, saj je imel tožnik na ta način možnost, da se o njih izreče že med postopkom na prvi stopnji (v pripombah) in kasneje še v pritožbi.
ZDavP-1 člen 107, 113, 113/1, 113/2, 113/5. ZDDV člen 21, 21/1, 40. ZDDPO člen 12. ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-1.
davek od dobička pravnih oseb - DDV - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev - vstopni DDV - davčno priznani odhodki - davek od osebnih prejemkov
Prvostopenjski davčni organ je na podlagi podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka, ugotovil obstoj nesorazmerja med izkazano količino in vrednostjo prometa določenih artiklov oziroma izkazanimi prihodki iz tega naslova ter izkazano nabavo ključnih surovin za proizvodnjo teh artiklov oziroma s tem povezanimi odhodki. Argumentu, da gre zgolj za hipotetičen izračun oziroma za arbitrarno oceno, ni mogoče slediti, ker so računsko in logično preverljive analize in izračuni oprti na podatke in listine, ki jih je predložila sama tožeča stranka.
Stališču, da bi moral davčni organ pri oceni davčne osnove upoštevati vstopni DDV od dodatnih sestavin, ni mogoče slediti. V skladu z določbo 1. odstavka 21. člena ZDDV se v postopku ugotavljanja davčne osnove za DDV ugotavlja le višina plačil (prihodkov). Če pa ima tožeča stranka v mislih pravico do odbitka vstopnega DDV, bi morala to pravico uveljavljati v skladu s 40. členom ZDDV in izpolnjevati v tem členu določene pogoje (npr. posedovati račune za nabavljeno blago), česar pa niti ne zatrjuje.
Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori glede naloženih dajatev od t.i. interne porabe pijač in hrane. Tožeča stranka ni dokazala, da so ta živila koristili zaposleni, kot sicer zatrjuje. Zato njeno sklicevanje na zakonsko obveznost zagotavljanja pogojev za varno delo in utemeljevanje, da ni mogoče specificirati količine pijače, ki jo potrebuje posamezna oseba, ter v tej zvezi predloženi dokazi na odločitev ne morejo vplivati. Ker tožeča stranka ni izkazala, da so ji ti stroški sploh nastali v zvezi z opravljanjem njene dejavnosti, po 12. členu ZDDPO to niso davčno priznani odhodki.
javni razpis - sofinaciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje pogojev - načelo enakosti pred zakonom
Sredstva proračuna se lahko na podlagi 7. člena Zakona o javnih financah uporabljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi. Zato je tudi v postopku dodeljevanja sredstev proračuna treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom. Načela enakosti pred zakonom sicer ni mogoče pojmovati kot splošne enakosti vseh, saj to načelo tudi po ustaljeni ustavnosodni praksi ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati enakih pravnih položajev subjektov, pač pa da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Za razlikovanje mora obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS pa pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti.
izredna brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - delna odobritev prošnje - pravno svetovanje, ki presega prvi nasvet - odškodninska tožba
Tožena stranka je v prvi fazi tožnici utemeljeno dodelila BPP samo za pravno svetovanje pri odvetnici, saj podatki o zadevi, v kateri želi tožnica vložiti odškodninsko tožbo, ne zadoščajo za ugotovitev, da bi tožnica z vložitvijo take tožbe uspela. Tožnici je tožena stranka pravilno pojasnila, da je vložitev odškodninske tožbe vezana na izpolnitev pogojev, določenih v Obligacijskem zakoniku, ter nenazadnje tudi na ugotovitev, ali ni vložitev odškodninskega zahtevka že zastarala.
ZBPP je dejansko v 26. členu določal, v 1. točki petega odstavka, da se lahko BPP dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila med drugim tudi sodnih taks (1. točka). V letu 2008 pa je ZBPP-B v 11. členu določil, da se v petem odstavku 26. člena ZBPP iz leta 2004 1. točka črta. To se pravi, da je bila črtana določba, ki se je nanašala na dodelitev BPP samo kot oprostitev plačila sodnih taks.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v postopku, ki se vodi po določbah ZFPPIPP. To zahteva uporabo določbe 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust dolga ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano. Upoštevanje navedene določbe zadeva, v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožena stranka je ravnala skladno z ZUP in tožnika pozvala k dopolnitvi vloge. Iz njegovega odgovora izhaja, da vlaga dopolnitev, da pa bo širšo obrazložitev dostavil po posvetu z odvetnikom, najkasneje v roku dveh mesecev. Takšne dopolnitve vloge ni mogoče obravnavati kot vloge za podaljšanje roka, niti je ni mogoče šteti kot dopolnitve vloge v smislu poziva tožene stranke.
BPP se praviloma odobri v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec. Tega pravila pa, če obstajajo razlogi, našteti v drugem odstavku 28. člena ZBPP, organu za BPP ni treba upoštevati, saj ima v tej določbi pooblastilo, da lahko dodeli BPP le delno, tako da odobritev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (2. alinea). Tako odločitev mora organ za BPP obrazložiti, skladno s standardom obrazložitve, predpisanem v ZUP.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1. ZSV člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je tožnik s prejemki v zadnjih 3 mesecih v višini 1.181,55 EUR presegel z zakonom določeni cenzus. Sodišče ob tem, med strankama nespornim podatku pritrjuje tožniku, da je bila odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP nepravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Pogoji za dopustitev zahteve za varstvo zakonitosti so strogo določeni, o vložitvi tega izrednega pravnega sredstva pa odloča državni tožilec. Zato je utemeljena odločitev, da bo lahko tožnik sam (še zlasti glede na predhodne vložene zahteve za varstvo zakonitosti) v laični obliki navedel razloge državnemu tožilcu, ki bo o upravičenosti vložitve tega izrednega pravnega sredstva sam naredil pravno presojo.
pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Odpust obveznosti med drugim ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Med strankama postopka je nesporno, da je bila tožnica že večkrat pravnomočno obsojena zaradi več kaznivih dejanj goljufije. Ob upoštevanju dejstva, da obsodbe še niso izbrisane iz kazenske evidence, tožena stranka glede na navedeno zakonsko določbo ni mogla ugoditi tožničini smiselno podani prošnji za odpust obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Prosilka (tožnica v upravnem sporu) ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena ZFPPIPP. Kot je pravilno obrazložila tožena stranka in je to med strankami postopka nesporno, je namreč prosilka v letu 2009 najela kredit v višini 60.000 EUR, s čimer je evidentno, glede na svoje premoženjsko in socialno stanje oziroma prihodke, prevzemala obveznosti, ki so v očitnem nesorazmerju z njenim premoženjskih stanjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Tožnik niti ne prereka ugotovitve, da vrednost njegovega deleža na hiši presega znesek 13.771,20 EUR (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 229,52 EUR), ampak samo pavšalno zatrjuje, da je ta vrednost previsoko ocenjena. Glede na povedano ne izpolnjuje subjektivnih pogojev za dodelitev BPP.
neposredna plačila v kmetijstvu - zapisnik o ogledu - nezaključen zapisnik - možnost dajanja pripomb na zapisnik - določitev roka za pripombe - bistvena kršitev pravil postopka
Upravni organ bi moral tožeči stranki, glede na to, da je izjavila, da bo podala na zapisnik pripombe pisno, po tem ko je bil zapisnik zaključen (ta ni bil zaključen v navzočnosti tožnice, ampak kasneje na sedežu upravnega organa), le-tega vročiti in ji določiti rok za pripombe. Ker tega ni storil in je bila izpodbijana odločba izdana preden je tožnica podala pripombe na zapisnik, so ji bile kršene njene procesne pravice.
Prvotožeči stranki kot zavezancu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da prisostvuje opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, saj o uvedbi inšpekcijskega nadzora sploh ni bila obveščena, na kar stranka utemeljeno opozarja v tožbi. S tem je prvostopenjski organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
koncesija - podelitev koncesije - upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Na podlagi odločbe o podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti je bila sklenjena pogodba o koncesiji z dne 16. 6. 2004, ki kot koncesionarja opredeljuje tožečo stranko. To pomeni, da je bil postopek za podelitev koncesije najkasneje do tega datuma končan.
gradbeno dovoljenje - ničnost gradbenega dovoljenja - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija - ničnostni razlog - napačna uporaba materialnega prava
Z napačno uporabo materialnega prava še ni dokazana nedovoljenost, ki je podlaga za izrek ničnosti, temveč mora biti napačna uporaba materialnega prava posledica nedovoljenega dejanja.
Pravni položaj v postopku za izrek ničnosti je treba priznati tudi osebam, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom se le dovoljuje prisilna izvršitev te obveznosti, ker je tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ni prostovoljno izvršil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - res iudicata
Ker je tožnik vsebinsko enak zahtevek v preteklosti pred sodiščem že uveljavljal, bi bila zaradi načela „ne bis in idem“ vložitev nove zahteve očitno nerazumna. Za vložitev zahtevka zato tožniku brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, ni bilo mogoče dodeliti.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZUreP-1 člen 81.
urejanje prostora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa - pogoji za izdajo Odloka o začasnih ukrepih - nezakonit odlok
Ker izpodbijani akt, četudi je izdan v obliki predpisa, ureja posamično razmerje, ki se nanaša na tožeči stranki, je sodišče tožbo sprejelo v obravnavo na podlagi 4. odstavka 5. člena ZUS-1.
Začasni ukrepi po 81. členu ZUreP-1 so namenjeni izključno zavarovanju izvedbe predvidene prostorske ureditve, za katero še ni sprejet ustrezen prostorski akt. Ti ukrepi nosilcem načrtovanja v prostoru omogočajo, da za čas izdelave in sprejemanja prostorskega akta ter njegove uveljavitve ohranijo obstoječe stanje, ki je podlaga načrtovanju. Glede na opisani namen, pa tudi glede na izrecno in nedvoumno besedilo navedene zakonske določbe, teh ukrepov ni mogoče sprejeti za območje, kjer je bil ustrezen prostorski akt – na ravni občine je to občinski lokacijski načrt – že sprejet.
Sporno območje sicer ni urejeno z občinskim lokacijskim načrtom, vendar pa zanj velja Ureditveni načrt, ki je prostorski akt na ravni konkretnih oblikovalskih in funkcionalnih rešitev območja. Raven oziroma vsebina načrtovanja prostora v ureditvenem načrtu je zato neposredno primerljiva z opredelitvijo lokacijskega načrta, kot jo določa 1. odstavek 72. člena ZUreP-1, torej zakona, ki je podlaga za sprejem izpodbijanega Odloka. Pogoj, ki ga za sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora predpisuje 2. odstavek 81. člena ZUreP-1, zato ni bil izpolnjen.