V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“. Prvostopenjski organ ugotavlja, da storitve s strani omenjenih subjektov po navedenih računih niso bile opravljene, čemur pritrjuje tudi drugostopenjski organ, saj tožnik v postopku nasprotnega ni uspel dokazati. Prvostopenjski organ tožniku očita obstoj subjektivnega elementa oziroma vedenje, da z nakupom sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
ZDavP-1 člen 113. ZDoh člen 48. ZDDPO člen 11, 12. ZUP člen 185.
davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - postavitev izvedenca - gotovinska izplačila za nadure - dodatno obračunani davki in prispevki - davčno priznani odhodki - zaslišanje priče
Za določitev verjetne davčne osnove in s tem za cenitev na podlagi 113. člena ZDavP-1 je pristojen (in ustrezno usposobljen) davčni organ, zato predlagana postavitev izvedenca ni potrebna.
Davčni organ je na podlagi 1. odstavka 113. člena ZDavP-1 opravil tudi delno cenitev neevidentiranih gotovinskih izplačil nadur posameznim delavcem ter na podlagi obrutenih neto izplačil tožniku s samostojno odločbo dodatno obračunal obveznosti iz naslova davkov in prispevkov. Gre torej za dodatno odmero oziroma dodatni obračun davkov in prispevkov od osebnih prejemkov iz delovnega razmerja, ki po določbah davčnega zakona (ZDDPO oziroma ZDoh) sodijo med davčno priznane stroške oziroma odhodke.
Pri zaslišanju prič tožnik res ni bil navzoč, kar je v nasprotju s pravili ZUP. Ker pa so izjave v celoti povzete v zapisniku o pregledu, po presoji sodišča kršitev ni bistvena, saj je imel tožnik na ta način možnost, da se o njih izreče že med postopkom na prvi stopnji (v pripombah) in kasneje še v pritožbi.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za ugotavljanje davčne osnove z oceno iz prvega odstavka 113. člena ZDavP-1. S kontrolno kalkulacijo je bila namreč ugotovljena neskladnost med koeficientom pribitka na nabavno vrednost porabljenih živil, ki izhaja iz podatkov tožeče stranke, in tistim, ki ga s kontrolno kalkulacijo pribitka za posamezne jedi ugotovi davčni organ. Stališče, da davčni organ neskladnosti predloženih podatkov z dejanskim stanjem ni upravičen ugotavljati, kolikor so ti predloženi in formalno pravilno izkazani, je v nasprotju z bistvom davčnega inšpekcijskega postopka in brez podlage v zakonu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Prosilka (tožnica v upravnem sporu) ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena ZFPPIPP. Kot je pravilno obrazložila tožena stranka in je to med strankami postopka nesporno, je namreč prosilka v letu 2009 najela kredit v višini 60.000 EUR, s čimer je evidentno, glede na svoje premoženjsko in socialno stanje oziroma prihodke, prevzemala obveznosti, ki so v očitnem nesorazmerju z njenim premoženjskih stanjem.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožena stranka je ravnala skladno z ZUP in tožnika pozvala k dopolnitvi vloge. Iz njegovega odgovora izhaja, da vlaga dopolnitev, da pa bo širšo obrazložitev dostavil po posvetu z odvetnikom, najkasneje v roku dveh mesecev. Takšne dopolnitve vloge ni mogoče obravnavati kot vloge za podaljšanje roka, niti je ni mogoče šteti kot dopolnitve vloge v smislu poziva tožene stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Pogoji za dopustitev zahteve za varstvo zakonitosti so strogo določeni, o vložitvi tega izrednega pravnega sredstva pa odloča državni tožilec. Zato je utemeljena odločitev, da bo lahko tožnik sam (še zlasti glede na predhodne vložene zahteve za varstvo zakonitosti) v laični obliki navedel razloge državnemu tožilcu, ki bo o upravičenosti vložitve tega izrednega pravnega sredstva sam naredil pravno presojo.
ZBPP je dejansko v 26. členu določal, v 1. točki petega odstavka, da se lahko BPP dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila med drugim tudi sodnih taks (1. točka). V letu 2008 pa je ZBPP-B v 11. členu določil, da se v petem odstavku 26. člena ZBPP iz leta 2004 1. točka črta. To se pravi, da je bila črtana določba, ki se je nanašala na dodelitev BPP samo kot oprostitev plačila sodnih taks.
izredna brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - delna odobritev prošnje - pravno svetovanje, ki presega prvi nasvet - odškodninska tožba
Tožena stranka je v prvi fazi tožnici utemeljeno dodelila BPP samo za pravno svetovanje pri odvetnici, saj podatki o zadevi, v kateri želi tožnica vložiti odškodninsko tožbo, ne zadoščajo za ugotovitev, da bi tožnica z vložitvijo take tožbe uspela. Tožnici je tožena stranka pravilno pojasnila, da je vložitev odškodninske tožbe vezana na izpolnitev pogojev, določenih v Obligacijskem zakoniku, ter nenazadnje tudi na ugotovitev, ali ni vložitev odškodninskega zahtevka že zastarala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Tožnik niti ne prereka ugotovitve, da vrednost njegovega deleža na hiši presega znesek 13.771,20 EUR (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 229,52 EUR), ampak samo pavšalno zatrjuje, da je ta vrednost previsoko ocenjena. Glede na povedano ne izpolnjuje subjektivnih pogojev za dodelitev BPP.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v postopku, ki se vodi po določbah ZFPPIPP. To zahteva uporabo določbe 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust dolga ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano. Upoštevanje navedene določbe zadeva, v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti.
BPP se praviloma odobri v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec. Tega pravila pa, če obstajajo razlogi, našteti v drugem odstavku 28. člena ZBPP, organu za BPP ni treba upoštevati, saj ima v tej določbi pooblastilo, da lahko dodeli BPP le delno, tako da odobritev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (2. alinea). Tako odločitev mora organ za BPP obrazložiti, skladno s standardom obrazložitve, predpisanem v ZUP.
pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Odpust obveznosti med drugim ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Med strankama postopka je nesporno, da je bila tožnica že večkrat pravnomočno obsojena zaradi več kaznivih dejanj goljufije. Ob upoštevanju dejstva, da obsodbe še niso izbrisane iz kazenske evidence, tožena stranka glede na navedeno zakonsko določbo ni mogla ugoditi tožničini smiselno podani prošnji za odpust obveznosti.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1. ZSV člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je tožnik s prejemki v zadnjih 3 mesecih v višini 1.181,55 EUR presegel z zakonom določeni cenzus. Sodišče ob tem, med strankama nespornim podatku pritrjuje tožniku, da je bila odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP nepravilna.
Prvotožeči stranki kot zavezancu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da prisostvuje opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, saj o uvedbi inšpekcijskega nadzora sploh ni bila obveščena, na kar stranka utemeljeno opozarja v tožbi. S tem je prvostopenjski organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
neposredna plačila v kmetijstvu - zapisnik o ogledu - nezaključen zapisnik - možnost dajanja pripomb na zapisnik - določitev roka za pripombe - bistvena kršitev pravil postopka
Upravni organ bi moral tožeči stranki, glede na to, da je izjavila, da bo podala na zapisnik pripombe pisno, po tem ko je bil zapisnik zaključen (ta ni bil zaključen v navzočnosti tožnice, ampak kasneje na sedežu upravnega organa), le-tega vročiti in ji določiti rok za pripombe. Ker tega ni storil in je bila izpodbijana odločba izdana preden je tožnica podala pripombe na zapisnik, so ji bile kršene njene procesne pravice.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom se le dovoljuje prisilna izvršitev te obveznosti, ker je tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ni prostovoljno izvršil.
gradbeno dovoljenje - ničnost gradbenega dovoljenja - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija - ničnostni razlog - napačna uporaba materialnega prava
Z napačno uporabo materialnega prava še ni dokazana nedovoljenost, ki je podlaga za izrek ničnosti, temveč mora biti napačna uporaba materialnega prava posledica nedovoljenega dejanja.
Pravni položaj v postopku za izrek ničnosti je treba priznati tudi osebam, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba.
koncesija - podelitev koncesije - upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Na podlagi odločbe o podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti je bila sklenjena pogodba o koncesiji z dne 16. 6. 2004, ki kot koncesionarja opredeljuje tožečo stranko. To pomeni, da je bil postopek za podelitev koncesije najkasneje do tega datuma končan.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - razpolaganje z dednim deležem v postopku denacionalizacije - dokazovanje pravnega nasledstva upravičenca do denacionalizacije - dokazovanje očetovstva
Ker ZDen niti v primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije že pokojen, ne določa, da se premoženje vrne pravnim naslednikom upravičenca, temveč napotuje na zapuščinski postopek, je mogoče sklepati, da v postopku denacionalizacije pri določitvi upravičencev ni mogoče upoštevati izjav o razpolaganju s premoženjskimi pravicami, ki izhajajo iz postopkov denacionalizacije, ki so v teku.
V postopku denacionalizacije ni mogoče ugotavljati očetovstva, kot to predlaga tožnik, temveč je dopustno ugotavljati le, ali je bilo očetovstvo ugotovljeno na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve očetovstva oziroma njegovega priznanja.