ZDDPO člen 11. SRS (1993) standard 10. SRS (2001) standard 10.
davek od dobička pravnih oseb - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - dolgoročne rezervacije - dolgoročne rezervacije za investicije - reorganizacija poslovanja
Po SRS 10 (2001) ni mogoče oblikovati dolgoročnih rezervacij za investicije in tudi ne rezervacij za velika popravila, pri katerih je, kolikor so bile oblikovane do dneva uporabe tega standarda, dopuščena le porabo te rezervacije skladno s SRS 10 (1993). Dolgoročnih rezervacij za investicije po navedenem ni dopustno oblikovati že na podlagi SRS 10, saj gre za vlaganja v osnovna sredstva oziroma vlaganja, ki povečujejo njihovo nabavno vrednost, torej vrednost, ki je podlaga za obračun amortizacije. Dejstvo, da gre za investicijo, ki je povezana z nameravano reorganizacijo poslovanja, ni relevantno. Oblikovanje rezervacije, tudi tiste za reorganiziranje, iz že navedenih razlogov, skladno s SRS 10 ni dopustno oblikovati za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
ZDavP-1 člen 107, 113, 113/1, 113/2, 113/5. ZDDV člen 21, 21/1, 40. ZDDPO člen 12. ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-1.
davek od dobička pravnih oseb - DDV - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev - vstopni DDV - davčno priznani odhodki - davek od osebnih prejemkov
Prvostopenjski davčni organ je na podlagi podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka, ugotovil obstoj nesorazmerja med izkazano količino in vrednostjo prometa določenih artiklov oziroma izkazanimi prihodki iz tega naslova ter izkazano nabavo ključnih surovin za proizvodnjo teh artiklov oziroma s tem povezanimi odhodki. Argumentu, da gre zgolj za hipotetičen izračun oziroma za arbitrarno oceno, ni mogoče slediti, ker so računsko in logično preverljive analize in izračuni oprti na podatke in listine, ki jih je predložila sama tožeča stranka.
Stališču, da bi moral davčni organ pri oceni davčne osnove upoštevati vstopni DDV od dodatnih sestavin, ni mogoče slediti. V skladu z določbo 1. odstavka 21. člena ZDDV se v postopku ugotavljanja davčne osnove za DDV ugotavlja le višina plačil (prihodkov). Če pa ima tožeča stranka v mislih pravico do odbitka vstopnega DDV, bi morala to pravico uveljavljati v skladu s 40. členom ZDDV in izpolnjevati v tem členu določene pogoje (npr. posedovati račune za nabavljeno blago), česar pa niti ne zatrjuje.
Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori glede naloženih dajatev od t.i. interne porabe pijač in hrane. Tožeča stranka ni dokazala, da so ta živila koristili zaposleni, kot sicer zatrjuje. Zato njeno sklicevanje na zakonsko obveznost zagotavljanja pogojev za varno delo in utemeljevanje, da ni mogoče specificirati količine pijače, ki jo potrebuje posamezna oseba, ter v tej zvezi predloženi dokazi na odločitev ne morejo vplivati. Ker tožeča stranka ni izkazala, da so ji ti stroški sploh nastali v zvezi z opravljanjem njene dejavnosti, po 12. členu ZDDPO to niso davčno priznani odhodki.
URS člen 14. ZLS člen 21, 67. ZSRT člen 19, 20, 21, 24, 26.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - kršitev načela enakosti - nesorazmernost dajatve
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občine, izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 20. člena ZSRT. Za odločanje o pritožbi zoper odločbo o odmeri turistične takse je tako pristojen župan.
Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Njihov položaj ni enak položaju turistov in tudi ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu tudi njihova različna (zakonska) obravnava. Zakonski pogoji in pooblastilo za določitev občinske takse v ZSRT so dovolj določni. Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so navedeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT in opredeljeni na način, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. Dajatev (določitev maksimalnih 11 točk) v konkretnem primeru tudi ni nesorazmerna po višini, saj iz izpodbijane odločbe sledi, da sodi tožena stranka med prvih deset turistično najbolj razvitih območij v Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožena stranka je ravnala skladno z ZUP in tožnika pozvala k dopolnitvi vloge. Iz njegovega odgovora izhaja, da vlaga dopolnitev, da pa bo širšo obrazložitev dostavil po posvetu z odvetnikom, najkasneje v roku dveh mesecev. Takšne dopolnitve vloge ni mogoče obravnavati kot vloge za podaljšanje roka, niti je ni mogoče šteti kot dopolnitve vloge v smislu poziva tožene stranke.
BPP se praviloma odobri v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec. Tega pravila pa, če obstajajo razlogi, našteti v drugem odstavku 28. člena ZBPP, organu za BPP ni treba upoštevati, saj ima v tej določbi pooblastilo, da lahko dodeli BPP le delno, tako da odobritev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (2. alinea). Tako odločitev mora organ za BPP obrazložiti, skladno s standardom obrazložitve, predpisanem v ZUP.
izredna brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - delna odobritev prošnje - pravno svetovanje, ki presega prvi nasvet - odškodninska tožba
Tožena stranka je v prvi fazi tožnici utemeljeno dodelila BPP samo za pravno svetovanje pri odvetnici, saj podatki o zadevi, v kateri želi tožnica vložiti odškodninsko tožbo, ne zadoščajo za ugotovitev, da bi tožnica z vložitvijo take tožbe uspela. Tožnici je tožena stranka pravilno pojasnila, da je vložitev odškodninske tožbe vezana na izpolnitev pogojev, določenih v Obligacijskem zakoniku, ter nenazadnje tudi na ugotovitev, ali ni vložitev odškodninskega zahtevka že zastarala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Prosilka (tožnica v upravnem sporu) ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena ZFPPIPP. Kot je pravilno obrazložila tožena stranka in je to med strankami postopka nesporno, je namreč prosilka v letu 2009 najela kredit v višini 60.000 EUR, s čimer je evidentno, glede na svoje premoženjsko in socialno stanje oziroma prihodke, prevzemala obveznosti, ki so v očitnem nesorazmerju z njenim premoženjskih stanjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Tožnik niti ne prereka ugotovitve, da vrednost njegovega deleža na hiši presega znesek 13.771,20 EUR (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 229,52 EUR), ampak samo pavšalno zatrjuje, da je ta vrednost previsoko ocenjena. Glede na povedano ne izpolnjuje subjektivnih pogojev za dodelitev BPP.
ZBPP je dejansko v 26. členu določal, v 1. točki petega odstavka, da se lahko BPP dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila med drugim tudi sodnih taks (1. točka). V letu 2008 pa je ZBPP-B v 11. členu določil, da se v petem odstavku 26. člena ZBPP iz leta 2004 1. točka črta. To se pravi, da je bila črtana določba, ki se je nanašala na dodelitev BPP samo kot oprostitev plačila sodnih taks.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Pogoji za dopustitev zahteve za varstvo zakonitosti so strogo določeni, o vložitvi tega izrednega pravnega sredstva pa odloča državni tožilec. Zato je utemeljena odločitev, da bo lahko tožnik sam (še zlasti glede na predhodne vložene zahteve za varstvo zakonitosti) v laični obliki navedel razloge državnemu tožilcu, ki bo o upravičenosti vložitve tega izrednega pravnega sredstva sam naredil pravno presojo.
pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Odpust obveznosti med drugim ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Med strankama postopka je nesporno, da je bila tožnica že večkrat pravnomočno obsojena zaradi več kaznivih dejanj goljufije. Ob upoštevanju dejstva, da obsodbe še niso izbrisane iz kazenske evidence, tožena stranka glede na navedeno zakonsko določbo ni mogla ugoditi tožničini smiselno podani prošnji za odpust obveznosti.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1. ZSV člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je tožnik s prejemki v zadnjih 3 mesecih v višini 1.181,55 EUR presegel z zakonom določeni cenzus. Sodišče ob tem, med strankama nespornim podatku pritrjuje tožniku, da je bila odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP nepravilna.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v postopku, ki se vodi po določbah ZFPPIPP. To zahteva uporabo določbe 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust dolga ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano. Upoštevanje navedene določbe zadeva, v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti.
Prvotožeči stranki kot zavezancu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da prisostvuje opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, saj o uvedbi inšpekcijskega nadzora sploh ni bila obveščena, na kar stranka utemeljeno opozarja v tožbi. S tem je prvostopenjski organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
neposredna plačila v kmetijstvu - zapisnik o ogledu - nezaključen zapisnik - možnost dajanja pripomb na zapisnik - določitev roka za pripombe - bistvena kršitev pravil postopka
Upravni organ bi moral tožeči stranki, glede na to, da je izjavila, da bo podala na zapisnik pripombe pisno, po tem ko je bil zapisnik zaključen (ta ni bil zaključen v navzočnosti tožnice, ampak kasneje na sedežu upravnega organa), le-tega vročiti in ji določiti rok za pripombe. Ker tega ni storil in je bila izpodbijana odločba izdana preden je tožnica podala pripombe na zapisnik, so ji bile kršene njene procesne pravice.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom se le dovoljuje prisilna izvršitev te obveznosti, ker je tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ni prostovoljno izvršil.
gradbeno dovoljenje - ničnost gradbenega dovoljenja - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija - ničnostni razlog - napačna uporaba materialnega prava
Z napačno uporabo materialnega prava še ni dokazana nedovoljenost, ki je podlaga za izrek ničnosti, temveč mora biti napačna uporaba materialnega prava posledica nedovoljenega dejanja.
Pravni položaj v postopku za izrek ničnosti je treba priznati tudi osebam, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba.
koncesija - podelitev koncesije - upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Na podlagi odločbe o podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti je bila sklenjena pogodba o koncesiji z dne 16. 6. 2004, ki kot koncesionarja opredeljuje tožečo stranko. To pomeni, da je bil postopek za podelitev koncesije najkasneje do tega datuma končan.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZUreP-1 člen 81.
urejanje prostora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa - pogoji za izdajo Odloka o začasnih ukrepih - nezakonit odlok
Ker izpodbijani akt, četudi je izdan v obliki predpisa, ureja posamično razmerje, ki se nanaša na tožeči stranki, je sodišče tožbo sprejelo v obravnavo na podlagi 4. odstavka 5. člena ZUS-1.
Začasni ukrepi po 81. členu ZUreP-1 so namenjeni izključno zavarovanju izvedbe predvidene prostorske ureditve, za katero še ni sprejet ustrezen prostorski akt. Ti ukrepi nosilcem načrtovanja v prostoru omogočajo, da za čas izdelave in sprejemanja prostorskega akta ter njegove uveljavitve ohranijo obstoječe stanje, ki je podlaga načrtovanju. Glede na opisani namen, pa tudi glede na izrecno in nedvoumno besedilo navedene zakonske določbe, teh ukrepov ni mogoče sprejeti za območje, kjer je bil ustrezen prostorski akt – na ravni občine je to občinski lokacijski načrt – že sprejet.
Sporno območje sicer ni urejeno z občinskim lokacijskim načrtom, vendar pa zanj velja Ureditveni načrt, ki je prostorski akt na ravni konkretnih oblikovalskih in funkcionalnih rešitev območja. Raven oziroma vsebina načrtovanja prostora v ureditvenem načrtu je zato neposredno primerljiva z opredelitvijo lokacijskega načrta, kot jo določa 1. odstavek 72. člena ZUreP-1, torej zakona, ki je podlaga za sprejem izpodbijanega Odloka. Pogoj, ki ga za sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora predpisuje 2. odstavek 81. člena ZUreP-1, zato ni bil izpolnjen.