inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo - stroški postopka
V obravnavani zadevi drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgel oz. zavrnil, prav tako tudi ni sam odločil o zadevi, zaradi česar po določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bil dolžan odločati o stroških. Organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodil in odločbo prvostopenjskega organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.
Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov v MOL v letu 2015 s področja podpornih storitev v vzgoji in izobraževanju ter prostem času otrok točka VIII, X.
Finančni načrt tožnika je nejasen, saj v vlogi ni bilo navedeno, za kakšno obliko dela gre pri posameznih izvajalcih programa. Navedeno je bilo, da tožnik nima zaposlenih in da ni izplačil preko avtorskih pogodb ali študentskih napotnic, hkrati pa je tožnik navedel toženo stranko kot sofinancerja stroškov dela. Predmetni projekt ni imel jasno in natančno izdelanega finančnega načrta, zato je bila tožnikova vloga zavrnjena.
Tožnik zmotno meni, da bi moral organ zavrniti vpis GERK za nosilca B.B., ker ta organu ni predložil zakupne pogodbe, temveč le izjavo o zakupu, ter da je zakupna pogodba, s katero on izkazuje pravico uporabe, sklenjena do konca leta 2017. To bi namreč pomenilo, da bi se organ spuščal v presojo veljavnosti sklenjenih zakupnih pogodb, kar pa ne sodi v njegovo pristojnost – ne samo glede na 34. člen Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, temveč tudi glede na splošno stvarno pristojnost upravnih organov, ki odločajo o upravnih zadevah (2. člen ZUP).
davek na dediščine in darila - obnova postopka - upravičeni vlagatelj predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga
Prvostopenjski organ je ob predhodnem preizkusu ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba. V smislu 261. člena ZUP lahko namreč obnovo predlaga stranka upravnega postopka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Iz podatkov spisa nesporno izhaja, da je bil davek na dediščine in darila odmerjen A.A. in da ga je ta tudi poravnal. Tožnik ni bil stranka omenjenega odmernega postopka, niti ni vstopil v že začet postopek kot pravni naslednik svojega prednika ter zato ni oseba, ki bi bila upravičena vložiti predlog za obnovo postopka.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 47, 48. ZPP člen 205, 206. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 4, 6, 7, 13, 15. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 9, 25. ZDavP-2 člen 256.
dvojno obdavčevanje - postopek skupnega dogovora - upravni spor zoper odmerno odločbo - prekinitev postopka - uveljavitev v postopku skupnega dogovora sprejete odločitve - izredno pravno sredstvo
Odločitev o začetku postopka skupnega dogovora oziroma odločitev, sprejeta v takšnem postopku, ne predstavlja (predhodnega) vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o tožbi v upravnem sporu zoper odmerno odločbo. Razloga za prekinitev postopka po določbah ZUS-1 in ZPP tudi ne predstavlja predlog stranke pristojnemu organu, da začne postopek skupnega dogovora s pristojnim organom druge države. Po določbah Arbitražne konvencije in Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja namreč predložitev zadeve pristojnemu organu in postopek skupnega dogovora ni ovira za začetek ali nadaljevanje postopkov s pravnimi sredstvi, kar jasno sledi tudi iz priročnika OECD za učinkovite postopke skupnega dogovora in iz Komentarja OECD k 25. členu Vzorčnega sporazuma o davkih na dohodek in na premoženje. Obenem pa, glede na ureditev v notranji zakonodaji, presoja zakonitosti odmerne odločbe v upravnem sporu oziroma odločitev sodišča o vloženi tožbi ne preprečuje uveljavitve kasneje sprejete odločitve v postopku skupnega dogovora. Skladno z 256. členom ZDavP-2 se lahko odločitev, sprejeta v postopku skupnega dogovora, uveljavi ne glede na odločitve, ki so že bile sprejete v skladu s tem zakonom. Ker zakon uveljavitve odločitve, sprejete v postopku skupnega dogovora, v primerih, ko je odmerna odločba postala pravnomočna, ne izključuje, navedene določbe ni mogoče razumeti drugače, kot posebno izredno pravno sredstvo. Začetek postopka skupnega dogovora sicer ni izredno pravno sredstvo, je pa to po presoji tega sodišča uveljavitev odločitve, ki je bila sprejeta v postopku skupnega dogovora.
registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti - povprečen potrošnik
V sestavljenih znamkah so besedni elementi bolj razlikovalni od drugih, relevantni potrošnik pa se bo na proizvode lažje skliceval z navajanjem besednega dela znamke kot z navajanjem figurativnega dela znamk.
Sodišče kot neutemeljene presoja tožbene navedbe, da naj bi urad kot relevantnega potrošnika nepravilno štel povprečnega potrošnika namesto (povprečnega) uporabnika tobačnih izdelkov. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je na nekaterih mestih urad sicer skliceval na „povprečnega potrošnika“, vendar je iz konteksta jasno razvidno, da je ta pojem v odločbi uporabljal v pomenu povprečnega potrošnika tobačnih izdelkov (iz odločbe na nobenem mestu ne izhaja, da bi urad upošteval povprečnega potrošnika kakšne druge vrste blaga in katere, nasprotno pa na več mestih izrecno govori o potrošniku tobačnih izdelkov, in to zlasti v delu, kjer je odločilno, da se upošteva relevantnega potrošnika, to je v točki d), v kateri je ugotavljal verjetnost obstoja zmede v relevantni javnosti).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pri presoji glede upravičenosti do BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 43, 44, 47. ZUJF člen 193, 244, 244/4. ZIPRS1314 člen 60.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča na pravnomočno urejeno razmerje
Z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, je bilo ugotovljeno, da je bil 193. člen ZUJF, ki v konkretnem primeru predstavlja pravno podlago za določitev davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 47. člena ZUstS z učinkom razveljavitve. To pa, v skladu s 44. členom ZustS, pomeni, da se določba 193. člena ZUJF ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Drugače povedano: na razmerja, o katerih je bilo do začetka njenega učinkovanja pravnomočno odločeno, odločitev Ustavnega sodišča ne vpliva. Glede na določbe ZUstS, ki izrecno urejajo pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča in ki jih je glede na določbe ZDavP-2 šteti za specialne, ni pravne podlage za to, da se, pa čeprav z izrednim pravnim sredstvom, poseže v pravnomočno odmerno odločbo. Zato je bila zahteva tožnice za odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici utemeljeno zavrnjena.
dohodnina - obresti na denarne depozite - smrt zavezanca - vrednost podedovanega premoženja - izogibanje plačilu davka
Če je zavezanec umrl pred vložitvijo napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, so dolžni napoved vložiti zavezančevi pravni nasledniki v imenu pokojnega zavezanca in za račun vseh dedičev. V konkretnem primeru tožnica zatrjuje, da je po pokojni sestri dedovala le 41,55 EUR in da zato ni dolžna plačati naloženega ji davka. V tej zvezi sodišče pripominja, da tožnica ne zanika ugotovitve davčnega organa, da je po pokojni sestri prejela 203.670,00 EUR. Tudi ne pojasni, zakaj ji je bil omenjeni denar izročen štiri dni pred smrtjo sestre in kakšni so bili razlogi za to. Sodišče zato utemeljeno sklepa, da je bil denar tožnici izročen zaradi predvidenega izogibanja plačilu davkov. Z izogibanjem predpisov pa se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, kar določa četrti odstavek 74. člena ZDavP-2.
javni razpis - imenovanje svetovalca za begunce - pogoji za imenovanje - starost kandidata
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci za begunce so določeni v petem odstavku 13. člena ZMZ. Eden izmed taksativno določenih pogojev je v šesti alineji petega odstavka 13. člena ZMZ določen pogoj, da mora biti kandidat za svetovalca za begunce ob prijavi (na javni razpis) mlajši od 70 let. Ker tožnik v času prijave na predmetni javni razpis ni bil mlajši od 70 let, ni izpolnil zakonskih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predhodno vprašanje - vložitev vloge za ugotavljanje statusa kmeta - davek na dediščine in darila
V tem upravnem sporu se izpodbija sklep, s katerim se tožeči stranki nalaga, da zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri odmeri davka na dediščine sproži ustrezen postopek pri upravni enoti Lendava. Gre torej za sklep, izdan v okviru izvedbe postopka odmere davka na dediščine tožniku, oziroma odločitve o tem, ali se mu davek na dediščino odmeri ali ne. Ne predstavlja pa izpodbijani sklep takšnega sklepa, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta, torej glede odmere davka na dediščine, obnovljen, ustavljen ali končan.
Odlok o oglaševanju in plakatiranju v Občini Kranjska Gora člen 32. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih člen 10. ZLS člen 21.
ukrep občinskega inšpektorja - oglaševanje - reklamni objekti - postavitev reklamnih objektov na zasebnih zemljiščih
Toženka z odlokom o oglaševanju, ki nima narave prostorskega akta, ne more predpisovati ne obveznosti, kakršne je (pridobitev dovoljenja občine za postavitev tovrstnih objektov v tam opredeljenih primerih), kakor tudi ne določati posledic v primeru kršitve teh obveznosti (naložitev odstranitve teh objektov ter v primeru neizpolnitve navedenega izrek denarne kazni). Pri tem je treba poudariti tudi to, da je toženka v svojem prostorskem aktu v zvezi z oglaševanjem med drugim določila, da reklamne panoje in druge predmete za oglaševanje ni dopustno postavljati na občinskih površinah, kar pomeni, da je to področje tudi uredila. Iz tega izhaja prepoved postavitve reklamnih objektov na površinah, ki so v lasti občine, in ne na površinah, ki so v zasebni lasti.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 101, 102. ZUS-1 člen 20, 20/3.
registracija znamke - mednarodna znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - tožbena novota
Ocena urada o vizualni nepodobnosti znakov je prepričljiva. Upoštevaje, da sta znamki registrirani za zdravila in farmacevtske preparate za človeško uporabo (prijavljena znamka) ter farmacevtske preparate (tožnikova prejšnja znamka), je logičen sklep, da je raven potrošnikove pozornosti večja kot pri vsakodnevnem blagu ter da zato k vizualnemu dojemanju znakov lahko pomembno prispevata tudi različna sredinski in končni del besed.
Za oceno fonetične podobnosti je odločilna izgovorjava, in oceni urada, da sta po izgovorjavi besedna dela „helikoks“ in „heplikou“ zaradi različnih sredinskih in končnih delov besed različna, je mogoče pritrditi; na različnost zgolj dveh črk, pri čemer niti ni jasno, na kateri se tožnikova navedba nanaša (ali sta to C in X v prijavljeni znamki ter P in Q v prejšnji tožnikovi znamki), pa se pri fonetični primerjavi znakov po presoji sodišča tožnik ne more z uspehom sklicevati, saj je potrebno upoštevati umeščenost teh v določen besedni del, in kako se ta del, pa tudi cela beseda, izgovori.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - spor polne jurisdikcije
Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 sme sodišče s sodbo odločiti o stvari med drugim tudi, kadar narava stvari to dopušča. V obravnavani zadevi pa sodišče meni, da narava stvari tega ne dopušča, saj je le tožena stranka najbolje seznanjena s tem, kako je komunalno opremljeno zemljišče, kjer naj bi se odmeril komunalni prispevek. Sodišče v avtonomijo organa lokalne samouprave brez utemeljenega razloga ne more posegati. Iz navedenega razloga bo moral prvostopenjski organ v postavljenem roku odločiti o vlogi tožnikov za odmero komunalnega prispevka.
Javni razpis iz naslova ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi (Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013) točka IV, V, VII, XI. ZJN-2 člen 37, 37/9. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januar 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - nepredvidena dela - izvršitev pravil o javnem naročanju - priglasitev stroškov
Povsem mogoče je, da se je pri izvedbi projekta tožeča stranka srečala z nepredvidenimi deli, vendar pa o njih tožene stranke ni seznanila v roku desetih dni, kot je bila to zavezana storiti po pogojih javnega razpisa, kar pomeni, da je odločitev tožene stranke, da teh stroškov tožeči stranki ne prizna, utemeljena.
Javni razpis je v 2. podtočki V. točke določal, da mora biti naložba zaključena celota. To pomeni, da bi morala obnovo vaških domov, pa četudi so se ti nahajali v različnih krajevnih skupnosti, tožeča stranka šteti za zaključeno celoto in zato v primerih, ko so, kot zatrjuje, krajevne skupnosti same vodile postopke naročanja, kot vrednost posameznih naročil upoštevati vrednost celotnega projekta in ne le tistega dela, ki je odpadel na posamezno krajevno skupnost, s tem pa tudi upoštevati pravila ZJN-2.
Po določbi devetega odstavka 37. člena ZJN-2 je sklicevanje na blagovne znamke predmeta naročila dopustno le takrat, ko predmeta ni mogoče opisani na drugačen način, v razpisu pa se dodata besedi „ali enakovredni“. Tega tožeča stranka v razpisih ni upoštevala in zato do teh stroškov ni upravičena.
Tožena stranka je tista, ki ji je bila odobrena pravica do sredstev in je zato odgovorna za pravilnost priglasitve nastalih stroškov, morebitni prenos nalog na druge (torej krajevne skupnosti) brez vednosti in odobritve tožene stranke pa je okoliščina, ki na to odgovornost ne vpliva.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izplačana odškodnina - dopolnilna odločba
Tožniku je bila v pravdnem postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, prisojena odškodnina v znesku v višini 71.500 EUR s pp, nadaljnja mesečna odškodninska renta v znesku 250 EUR in povračilo 4.001,90 EUR pravdnih stroškov. V zadevi ni sporno, da je tožnik prisojeno odškodnino prejel v celoti, prav tako stroške postopka. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev o vračilu sredstev BPP pravilna in zakonita.
Tožena stranka v določbi 220. člena ZUP ni imela podlage za izdajo dopolnilne odločbe, ker je bilo z odločbo istega organa z dne 4. 9. 2015 že odločeno o celotnem zahtevku za vračilo sredstev iz naslova BPP.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožeča stranka je na poziv tožene stranke za dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge ni popravila tako, kot ji je bilo naloženo. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da tožeča stranka z odgovorom na poziv za dopolnitev tožbe ni posredovala podatkov, ki jih mora vsebovati vloga za dodelitev BPP na podlagi določb 32. člena ZBPP. Iz vloge tožeče stranke tudi ni razvidno, za kakšno pravno sredstvo je želela tožeča stranka BPP, saj tega kljub pozivu ni konkretizirala. Sodišče meni, da je zaradi tega vloga tako nepopolna in predvsem nerazumljiva, da se je ne da obravnavati, kar je razlog za zavrženje iz 67. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 138, 146, 146/1, 146/3, 146/4, 210, 214. ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS v letih 2007-2013 člen 102, 107.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - sofinanciranje iz javnih sredstev
Drugotožeča stranka ni bila stranka postopka, saj je v upravni zadevi sodelovala le kot pooblaščenec prvotožeče stranke. Tako kot drugotožeča stranka tudi tretjetožeča stranka ni bila stranka v postopku, saj je v postopku sodelovala le C.
Tožena stranka se sicer v uvodu izpodbijane odločbe sklicuje na 102. in 107. člen Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS v letih 2007-2013, vendar brez tolmačenja teh določb in ostalih predpisov ter brez pravne presoje in sklepanja, ki bi na ugotovljeno dejansko stanje opravičevali izpodbijano odločitev. Ker tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da se izreče o ugotovljenih, vendar za prvotožečo stranko spornih dejstvih in okoliščinah, ter zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe, ki ne omogoča njenega preizkusa, sodišče ugotavlja, da že navedene kršitve v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in pomanjkljivo obrazložena odločba pomenijo tako bistveno kršitev pravil postopka (člen 146 in 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
ZEKom-1 člen 48/2, 49, 52, 54, 54/1. Javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, Uradni list RS, št. 61/04. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 32.
dodelitev radijskih frekvenc - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za uporabo radijskih frekvenc - začasna odredba
Pravilna uporaba določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 bi zahtevala od toženke, da je izrek v izpodbijanem delu odločbe pogojevan le v zvezi z obveznostmi, ki so obstajale ob poteku veljavnosti odločbe. Sporna naložena obveznost zahteva od tožnika, da aktualno dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti prilagodi pogojem javnega razpisa, pri čemer toženka te pogoje v izreku definira, le ti pa niso del vsebine aktualnega radijskega dovoljenja, kar med strankama ni sporno. S svojo odločitvijo je zato toženka presegla pooblastilo za odločanje v postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, dano v 54. členu ZEKom-1.