promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izplačana odškodnina - dopolnilna odločba
Tožniku je bila v pravdnem postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, prisojena odškodnina v znesku v višini 71.500 EUR s pp, nadaljnja mesečna odškodninska renta v znesku 250 EUR in povračilo 4.001,90 EUR pravdnih stroškov. V zadevi ni sporno, da je tožnik prisojeno odškodnino prejel v celoti, prav tako stroške postopka. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev o vračilu sredstev BPP pravilna in zakonita.
Tožena stranka v določbi 220. člena ZUP ni imela podlage za izdajo dopolnilne odločbe, ker je bilo z odločbo istega organa z dne 4. 9. 2015 že odločeno o celotnem zahtevku za vračilo sredstev iz naslova BPP.
Tožnika ne nasprotujeta vrednotenju zemljišč in ne zatrjujeta, da jima ne bi bilo dodeljeno zaokroženo zemljišče, ki ustreza usmeritvi gospodarjenja. Na razgrnitveni elaborat nista dala nekih bistvenih pripomb in kot izhaja iz tožbenega ugovora, želita tožnika samo glede na izris parcel v tabli ugotoviti, ali samo njima ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Takšnega tožbenega ugovora pa sodišče ne more upoštevati, ker se v upravnem sporu presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika, za presojo delnih odločb drugih udeležencev v tem istem komasacijskem postopku, pa sodišče nima zakonske podlage.
brezplačna pravna pomoč - umik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sklep o ustavitvi postopka
Tožnik je v vlogi z dne 7. 9. 2015 med drugim odgovoril, da vlogi z dne 31. 7. 2015 in 17. 8. 2015 nista bili podani kot prošnji za brezplačno pravno pomoč in da v teh dveh vlogah tako tudi ne piše. Tožena stranka je zato pravilno ravnala, ko je tožnikovo vlogo z dne 7. 9. 2015 smiselno obravnavala kot umik prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, kar je imelo za posledico izdajo izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - vročanje - posredno vročanje
Tožnica navaja, da naj njena pravna prednica naj ne bi bila obveščena o pošiljki, vendar to trditev opira izključno na posredno sklepanje, da bi se sicer zoper omenjeno gradbeno dovoljenje gotovo pritožila. Sodišče po drugi strani nima razloga, da ne bi verjelo zabeležki na vročilnici, iz katere izhaja, da je bila naslovnica o pošiljki obveščena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - pogodba o služnostni pravici - izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Stališče toženke, da je tožnica dala soglasje k nameravani gradnji s podpisom pogodbe, iz katere ne izhajajo (posredno ali neposredno) bistvene značilnosti te gradnje, pomeni nepravilno uporabo materialnega zakona, zaradi katere tožnica toženki ni omogočila ustrezne udeležbe v postopku, kot jo predvidevata 63. in prvi odstavek 65. člena ZGO-1. Zato je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali je obravnavana transformatorska postaja v resnici načrtovana bližje tožničini nepremičnini, kot je to brez njenega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom, kar tožnica smiselno trdi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožnik kot tožbene razloge navaja izključno vzroke oziroma svoj interes za seznanitev z zahtevanimi informacijami. Ti razlogi pa so za odločitev v zadevi povsem brezpredmetni, saj ZDIJZ, ki pomeni pravno podlago za odločanje, pravice do dostopa do informacij ne veže na izkazovanje pravnega ali kateregakoli drugega interesa, temveč določa, katere informacije so dostopne javnosti, torej vsakomur pod enakimi pogoji.
omejitev gibanja - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je bila uporaba pridržanja tožnika, s statusom tujca v RS, sicer pa državljana BIH, ki mu je bila izdana odločba o vrnitvi, in sicer z namenom njegove odstranitve iz RS, omejena v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tožnika v Centru, kakor tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz ozemlja RS, s tem pa hkrati s Schengenskega območja, katerega enakovreden sestavni del je tudi RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik (kot mladoleten) skupaj z družino zapustil Slovenijo leta 1994 zaradi posledic izbrisa in od tedaj dalje živi v Srbiji. Tožnik je postal polnoleten leta 2000. Upravni organ je zato pravilno štel, da se tožniku zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992), kot obdobje upravičene odsotnosti prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od sredine leta 1994 do sredine leta 1999. Pravilno je tudi štel, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od sredine leta 1999 do sredine leta 2004 (vmes je leta 2000 postal polnoleten), ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se skušal v Slovenijo vrniti. Njegove posplošene navedbe, da se je o vrnitvi v Slovenijo zanimal na Veleposlaništvu RS v Beogradu in da ni imel možnosti, da bi mu kdo v Sloveniji izdal garantno pismo za pridobitev vizuma za vstop v Slovenijo, brez navedbe kakšnih konkretnih ravnanj, da se je skušal vrniti, so po mnenju sodišča premalo, da bi z njimi izkazal razlog upravičene odsotnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik z uveljavljanjem zatrjevanih kršitev postopka in kršitev kazenskega zakona v zahtevi za varstvo zakonitosti, do katerih se je opredelilo že pritožbeno sodišče, nima verjetnih izgledov za uspeh.
V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 28, 46.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - Procesna direktiva II - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da so tožniki samovoljno zapustili Azilni dom in se vanj niso vrnili je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika zavrglo.
skrbništvo - dvig denarnih sredstev s skrbniškega računa - soglasje za dvig sredstev - dohodki varovanca - stroški oskrbe
Sredstva na skrbstvenem računu predstavljajo premoženje A.A., ki se lahko porabi samo za njegove potrebe, zato je prvostopenjski organ pravilno ugotavljal višino dohodkov varovanca in višino stroškov, ki se nanašajo na njegovo mesečno oskrbo. Ugotovil je, da dohodki iz naslova pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbo znašajo 950,66 EUR ter da specifikacija stroškov oskrbe, ki jo je organu predložila tožnica, ni utemeljena in presega dejanske stroške A.A.-jeve oskrbe. Glede na višino dohodkov se morajo stroški oskrbe poravnati prvenstveno iz dohodkov.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravni spor - stranka v postopku - pravni interes
Tožnica, ki je upravičenka do brezplačne pravne pomoči, v tožbi ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili le-ti odmerjeni prenizko. Navaja torej ugovore, ki so v interesu izvajalke brezplačne pravne pomoči. Za takšne ugovore pa po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravovarstvenega interesa, ki je pogojen s posegom v njeno pravico, obveznost ali pravno korist.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ker je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe prezrla določila 8. člena in 2. odstavka 52. člena Ustave. Še posebej ob dejstvu, da ima sin tožnikov odločbo o usmeritvi, ki se nahaja tudi med listinami predloženega upravnega spisa.
Občina je zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.
Odločitev o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, ampak gre za tako imenovano drugo javnopravno stvar, v teh zadevah pa se ZUP uporablja smiselno, kolikor ta področja niso posebej urejena s posebnim postopkom, v obravnavani zadevi to pomeni z ZN. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku, da so se tekom izbirnega postopka presojale z zakonom določene okoliščine (to je strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravni naslednik
Nepremičnina je bila upravičencu podržavljena v času njegovega življenja, zato tožnika ni mogoče šteti za upravičenca do denacionalizacije na podlagi 11. člena ZDen.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/3. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5. ZMZ člen 51, 55, 55-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - neposredni učinek prava EU - začasna odredba
Neposedovanje ustreznega dokumenta o istovetnosti v smislu ZTuj-2 ne more biti zadosten razlog za pridržanje. Sodišče države članice sme odsotnost osebnega dokumenta upoštevati samo v povezavi z razlogoma nevarnosti pobega ali izogibanja ali oviranja priprave vrnitve. Tožena stranka dvoma v tožnikovo identiteto ni izkazala v izpodbijanem aktu niti se ta dvom ni pokazal na zaslišanju tožnika na glavni obravnavi.
Tožniku ni mogoče očitati, da je prošnjo vložil samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev. T.i. predkazenski postopek je potekal na letališču, pri čemer je tožnik namero za azil izrazil ob 20.20 uri, torej po 3 urah in 20 minutah po pristanku na letališču. Šele ko je prišel prevajalec in ga je začel spraševati o državi, kje se nahaja, je ugotovil, da je Slovenija varna država.