tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - tožba zoper dopis - zavrženje tožbe
O tožbi zoper izpodbijani akt je Upravno sodišče že pravnomočno razsodilo v drugem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Izpodbijanega dopisa ni mogoče šteti kot akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Odločitev o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, ampak gre za tako imenovano drugo javnopravno stvar, v teh zadevah pa se ZUP uporablja smiselno, kolikor ta področja niso posebej urejena s posebnim postopkom, v obravnavani zadevi to pomeni z ZN. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku, da so se tekom izbirnega postopka presojale z zakonom določene okoliščine (to je strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravni naslednik
Nepremičnina je bila upravičencu podržavljena v času njegovega življenja, zato tožnika ni mogoče šteti za upravičenca do denacionalizacije na podlagi 11. člena ZDen.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - poslovna skrivnost
Informacija je bila označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja.
Ker tožeča stranka v tem postopku varuje svojo poslovno skrivnost in ne poslovne skrivnosti kakšne druge prizadete stranke, za zakonitost izpodbijanega akta ni pomembno, da prizadeta stranka razumljivo ni vztrajala, da bi pritegnila družbo D. d.o.o. v postopek.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 28, 46.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - Procesna direktiva II - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da so tožniki samovoljno zapustili Azilni dom in se vanj niso vrnili je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika zavrglo.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/3. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5. ZMZ člen 51, 55, 55-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - neposredni učinek prava EU - začasna odredba
Neposedovanje ustreznega dokumenta o istovetnosti v smislu ZTuj-2 ne more biti zadosten razlog za pridržanje. Sodišče države članice sme odsotnost osebnega dokumenta upoštevati samo v povezavi z razlogoma nevarnosti pobega ali izogibanja ali oviranja priprave vrnitve. Tožena stranka dvoma v tožnikovo identiteto ni izkazala v izpodbijanem aktu niti se ta dvom ni pokazal na zaslišanju tožnika na glavni obravnavi.
Tožniku ni mogoče očitati, da je prošnjo vložil samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev. T.i. predkazenski postopek je potekal na letališču, pri čemer je tožnik namero za azil izrazil ob 20.20 uri, torej po 3 urah in 20 minutah po pristanku na letališču. Šele ko je prišel prevajalec in ga je začel spraševati o državi, kje se nahaja, je ugotovil, da je Slovenija varna država.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Tožeča stranka kot zavezanka naložene obveznosti ni prostovoljno izvršila. Zato je bil sklep o dovolitvi izvršbe po drugih osebah izdan utemeljeno. Tožeči stranki pa je bilo utemeljeno tudi naloženo plačilo stroškov upravne izvršbe.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožeča stranka v postopku ni bila uspešna z dokazovanjem okoliščin, ki bi kazale na to, da je ob prihodu v Slovenijo vzpostavila tesnejše osebne in ekonomske vezi (ni se šolala, ni bila zaposlena, ni imela izbranega osebnega zdravnika in zobozdravnika, ni bila vključena v športne, kulturne in druge povezave).
O tem, da tožniku upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha, je sicer res bilo pravnomočno odločeno, vendar pa tožnik v odločbi ni bil opozorjen, da bi moral kadarkoli karkoli vrniti, zato je razumljivo, da zoper to odločbo ni vložil tožbe. Razen tega je bilo s to odločbo (o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015) odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem izdaje te odločbe, kar pomeni, da tožniku do tega dne dodeljena brezplačna pravna pomoč pripada. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil izvedenec v sodnem postopku postavljen s sklepom z dne 24. 4. 2015, torej še pred izdajo odločbe z dne 4. 5. 2015, kar pomeni, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč tudi za cestno-prometnega izvedenca.
V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
ZG člen 18, 18/1, 21, 21/1, 21/3, 77, 77/3, 77/3-1.
gozd - obnova gozda - inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - soglasje Zavoda za gozdove Slovenije - prepovedani posegi v gozdu
Organ bi moral pred izdajo izpodbijane odločbe (da bi ugotovil, ali so bile z gradnjo gozdne poti kršene določbe ZG), ker ni opravil poizvedb pri ZGS o morebitnem postopku za izdajo tožniku soglasja k izgradnji dostopne (gozdne) poti, sprejeti vsaj oceno v smislu pričakovanih vplivov posega v prostor na funkcije gozda (kar je podlaga za izdajo soglasja za posege v gozd v smislu tretjega odstavka 21. člena ZG). Organ pa je, ne da bi iz spisa za to izhajala dejanska podlaga, zaključil, da gre za gradnjo gozdne ceste brez soglasja ZGS. Po presoji sodišča niti glede drugega posega v gozd, gradnje gozdne poti, organ ni imel dejanske podlage za ugotovitev kršitve po prvem odstavku 21. oziroma prvem odstavku 18. člena ZG.
Po mnenju sodišča je potrebno davčno optimizacijo presojati od primera do primera, pri čemer imajo davčni zavezanci nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri čemer jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Ni pa dopustno davčne optimizacije izvajati z navideznimi posli, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
Sodišče je tožnika z dopisom z dne 6. 11. 2015 poučilo o tem, da je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pozvalo ga je, naj v roku dveh dni od prejema tega poziva za pooblaščenca B.B. pošlje potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, če pa se bo zastopal sam, mora sodišču poslati ustrezno število izvodov tožbe z njegovim lastnoročnim podpisom. Sodišče je tožnika v istem dopisu tudi opozorilo, da bo na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP tožbo zavrglo, če ne bo ravnal v skladu s tem pozivom. Tožnik je poziv prejel dne 9. 11. 2015, vendar pa niti v roku dveh dni niti do dneva izdaje tega sklepa za pooblaščenca B.B. ni poslal potrdila o pravniškem državnem izpitu, iz prilog k tožbi ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik, tožnik pa tudi v postavljenem roku ni poslal izvoda tožbe, na katerem bi bil sam podpisan. Poslal je zgolj izpodbijani akt in izjavo pooblaščenca, da pooblastilo sprejema. Ker tožnik tožbe v postavljenem roku ni dopolnil, je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.
dohodnina - davčna osnova - drugi dohodki - nagrada - Prešernova nagrada za študente
Nagrade se po določbi 1. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 štejejo za druge dohodke in se kot takšne vštevajo v davčno osnovo za dohodnino. Iz obdavčitve so po določbi 1. točke 107. člena ZDoh-2 izvzete samo, če so izpolnjeni določeni pogoji. V konkretnem primeru se tudi po presoji sodišča neutemeljeno uveljavlja oprostitev za Prešernovo nagrado za študente, ki jo je tožniku izplačala Univerza v Ljubljani. Ta ima položaj javnega zavoda in torej ne gre za izplačilo s strani ustanove v smislu 1. alinee 1. točke 107. člena ZDoh-2. Glede na položaj Univerze in vrsto nagrade ter glede na navedene zakonske določbe pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti, da je nagrado izplačala država.
Pravilnik po postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 12, 24. ZSV člen 2, 77. 79. ZUP člen 35, 37.
verifikacija socialnovarstvenega programa - pristojnost socialne zbornice - pogoji za verifikacijo - izločitev uradne osebe
V sklepu o imenovanju komisije je sicer res tudi določeno, da so naloge komisije: pregled ugovorov, obravnava ugovorov in priprava odgovorov ter priprava sklepov na ugovore, kar pa je v nasprotju z določbo 24. člena Pravilnika, ki predpisuje, da komisija o ugovoru odloča. To pa pomeni ne samo vodenje postopka, temveč tudi izdajo odločbe (29. člen ZUP v zvezi s 3. členom Pravilnika). Odločbo bi morala izdati sama komisija, ne pa predsednica zbornice, ne glede na 27. člen Statuta, saj gre v tem primeru za postopek, določen po Pravilniku in v katerem je tudi za posamezne faze postopka predpisano, kateri organ odloča o zadevi.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Kot organ sam navaja v odgovoru na tožbo, izhaja pa tudi iz upravnega spisa, je bila odločitev sprejeta preuranjeno, še v teku določenega roka, zato je sodišče sklep v delu, ki se nanaša na tožnika, odpravilo. Navedbe organa, da kljub pravočasnosti dopolnitve prošnja ostaja nepopolna, v tej fazi postopka niso relevantne in bodo predmet presoje organa v ponovnem postopku.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja člen 91, 91/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - pogoji za vračilo sredstev - kršitev javnega razpisa - tožbena novota
Med strankama ni sporno, da je tožnik prejel sredstva za izgradnjo gozdnih prometnic (gozdnih vlak in cest) na gozdnih parcelah, kakor tudi, da je te gozdne parcele prodal predčasno A.A., torej pred potekom 5-letnega roka po izplačilu sredstev. Glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja ni mogoče priti do drugačnega zaključka kot, da je s tem tožnik kršil pravila JR in mora zato sredstva vrniti. Ker so bile gozdne vlake št. 21 zgrajene na navedenih parcelah, pomeni odtujitev oziroma prodaja teh istih parcel odtujitev naložbe. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožnikov ugovor, da je namen naložbe ostal isti ter da s prodajo gozda ni z ničemer posegel v samo naložbo.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - gradnja hiš - podjetniška dejavnost - DDV- izstopni DDV - nastanek obveznosti - obračun izstopnega DDV - prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo
Sodišče sodi, da zatrjevana gradnja treh počitniških hiš za potrebe tožnika oziroma za (brezplačno) naklonitev njegovim otrokom ni izkazana ter da je zato, ob upoštevanju še drugih, objektivnih okoliščin, kamor sodi zlasti število zgrajenih hiš ter njihova (oglaševana) prodaja, šteti, da je tožnik z gradnjo obravnavanih hiš izvajal podjetniško dejavnost. Zato je po presoji sodišča izpodbijana odločba, kolikor se nanaša na zmanjšanje izgube za leto 2009 in dodatno odmero in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2010, pravilna in zakonita.
Sodišče je, z ozirom na sklep Vrhovnega sodišča in pravno mnenje, izraženo v sklepu, ugodilo tožbi v delu, ki se nanaša na odmero in na plačilo DDV. V tem delu je izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pri tem je pristojni organ vezan na pravno mnenje, ki ga vsebuje omenjeni sklep, to je, da tožnik od nakupa zemljišča in od materiala, ki ga je uporabil za gradnjo, niti od računa za izvajanje gradbenih del, ki ga je kot samostojni podjetnik izstavil sam sebi kot zasebniku, ni odbijal vstopnega DDV. To pomeni, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 7. člena ZDDV-1, na katerem temelji izpodbijana odločitev, saj za blago, ki naj bi bilo po oceni davčnega organa del tožnikovih poslovnih sredstev, tožnik ni izkoristil pravice do odbitka DDV ter da zato prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo v obravnavanem primeru ne more biti razlog za nastanek obveznosti obračuna izstopnega DDV.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 32, 32/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - socialni spor - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - začasna odredba
Sodišče organu za BPP pritrjuje, da je glede na 11. 9. 2015 vloženo prošnjo za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo ZPIZ z dne 12. 1. 2015 mogel zaključiti, da je zadeva očitno nerazumna. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (72. člen ZDSS in prvi odstavek 171. člena ZPIZ-2 v zvezi s 176. členom tega zakona). Prepozno vloženo tožbo sodišče zavrže (75. člen ZDSS). Tožniku pa je bila odločba vročena po pooblaščenki 15. 1. 2015, kot izhaja iz vročilnice, ter se je tako rok za tožbo iztekel 16. 2. 2015. Zamude roka za vložitev tožbe pa v času vložitve prošnje za BPP tudi ni bilo mogoče več preprečiti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, saj sta do tedaj pretekla tako subjektivni kot tudi objektivni rok.
Iz 32. člena ZUS-1 izhaja, da je procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe vložena tožba, o kateri sodišče še ni pravnomočno odločilo, ker je v obravnavani zadevi sodišče o tožbi izdalo predmetno sodbo, s katero je v zadevi pravnomočno odločeno, je moralo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči (ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZRev-2 člen 8, 9, 9/1, 117, 122.
preizkušeni davčnik - vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov - upravni spor - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zaradi molka toženke o njegovi zahtevi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov. Ta seznam z zakonom ni predpisan in odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu vanj že zato ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava. Ker toženka seznama aktivnih preizkušenih davčnikov ne vodi na podlagi javnega pooblastila, javno pooblastilo pa ji tudi ni podeljeno za odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu v navedeni seznam, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.