Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 558, 558/1.
Carinski dolžnik je prevoznik, ki vozniku tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe.
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova
Sodišče ne more upoštevati navedb tožeče stranke o nepravilnem vročanju izvršilnega naslova in posledično nastopu izvršljivosti, ker ima prvostopenjski (carinski) upravni organ v postopku izvršbe zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, začne izterjavo davčne obveznosti, če ta ni bila v predpisanem roku plačana.
ZZUZIS člen 14. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih člen 10.
Da je bila odločitev upravnega organa o uvrstitvi trditev med nedopustne pravilna, potrjuje tudi seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, ki je v obliki priloge sestavni del Uredbe komisije (EU) št. 432/2012. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta tožeči stranki natančno pojasnila, katere od oglaševanih zdravstvenih trditev so sporne oziroma jih ni na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - odstop vloge po izteku roka
Glede na to, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravočasno dopolnjena in je sodišče ni pravočasno odstopilo toženi stranki, je bilo treba tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - dokazovanje
Presojo vplivov na okolje mora upravni organ opraviti na primeren način glede na vsak posamezen poseg. Nosilec nameravanega posega mora zato v poročilu o vplivih na okolje dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno, konkretna vsebina tega poročila pa je odvisna od informacij, ki jih upravni organ potrebuje za izvedbo presoje vplivov na okolje za posamezen poseg.
prostovoljstvo - prostovoljske organizacije - vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij - družba z omejeno odgovornostjo - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je zavrnitev vpisa v vpisnik prostovoljskih organizacij utemeljila z sklicevanjem na določbe ZProst ter na statusno obliko predlagateljice vpisa. Po presoji sodišča pa takšna obrazložitev izpodbijane odločbe ni zadostna in zato ne omogoča preizkusa zakonitosti odločbe. To pa pomeni, da gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec - zavrženje tožbe
Iz upravnih spisov zadeve ne izhaja, da bi tožnik v postopku do izdaje izpodbijanega akta imel ali zahteval status stranke oziroma stranskega udeleženca. Izpodbijani akt mu ni bil vročen (niti ni na njem odredbe, naj se mu vroči), priznanje statusa stranskega udeleženca pa je zahteval šele v pritožbi, ki jo je vložil skupaj s stranko v postopku, to je z univerzo.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - zakonita cesija - subrogacija - pobot - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Dolžnik lahko proti Republiki Sloveniji kot prevzemnici terjatve uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upravičenki do brezplačne pravne pomoči kot odstopnici terjatve.
Z določiloma prvega odstavka 315. člena in drugega odstavka 421. člena OZ se zagotavlja nevtralnost dolžnikovega položaja, saj ta zaradi cesije ne sme biti v slabšem položaju, to pa velja tudi v primeru zakonite cesije.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. SPZ člen 138. ZIZ člen 170, 170/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - zastavna pravica na nepremičnini - pravica do razpolaganja
Preverjanje finančnega položaja posameznika je namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oz. ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.
Pravni standard „možnosti razpolaganja“ je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
ZJC člen 2, 2/1. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2-24. ZUreP-1 člen 101, 101/1.
razlastitev - javna cesta - dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija
V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
Sklep prvostopenjskega organa je obrazložen zelo skopo, vendar to pomanjkljivost odpravlja obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa, ki je po presoji sodišča zadostna.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine
Tožnik je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva od 1. 2. 1993 in vse do 26. 3. 2007, ko je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Denarna odškodnina znaša 50 EUR za vsak mesec, kar za 169 mesecev, za katere je tožnik upravičen do denarne odškodnine, znaša 8.450 EUR. Denarna odškodnina se tožniku izplača v skladu z določbo 13. člena ZPŠOIRSP na način in v roku, kot ga določa ta člen.
ZVO-1 člen 68, 68/1. Uredba o odpadkih člen 36, 36/2, 36/2-3. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata člen 4, 4/1, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - povzročanje onesnaženja okolja večjega obsega - obstoječa bioplinarna - povečanje zmogljivosti bioplinarne - oddaljenost območja bioplinarne od sosednjih objektov
Med strankami v postopku ni sporno, da naprava, za katero želi tožnik pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, že obratuje. Sporno pa tudi ni, da tožnik za obratovanje naprave s takšno (novo - povečano) proizvodno zmogljivostjo, ki presega prag predelave 10 ton na dan, nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zato naprave, za katero tožnik želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ni mogoče šteti za obstoječo napravo, za katero ne veljajo predpisani odmiki iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni ugotovitev inšpektorja, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, torej vsebinsko odločitev. Taka odločitev lahko poseže tudi v pravice in koristi osebe, ki je te pravice in koristi v inšpekcijskem postopku varovala (ali bi jih morala varovati) kot stranski udeleženec.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
Sodišče nima pomislekov glede zaključkov upravnega organa, da je gradnja, ki sta jo izvedla tožnika, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Zgrajeni objekt je višji, kot je določeno v izdanem gradbenem dovoljenju, ima strešno teraso, v njem pa je več enot, namenjenih turistični dejavnosti.
Inšpektor je imel pooblastilo za ogled predmetnih prostorov v določilu prvega odstavka 20. člena ZIN. Glede očitka tožeče stranke, da je kršil njeno pravico do nedotakljivosti stanovanja, pa sodišče dodaja, da nič v izvedenem dokaznem postopku ob ogledu ni kazalo na to, da gre za stanovanjske prostore, niti tega nista zatrjevala tožnika v svojem dopisu, ki sta ga naslovila na prvostopni organ. Poleg tega inšpektor pri drugem ogledu v prostore ni vstopil, ampak si jih je ogledal le od zunaj.