nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris parcele - načelo zaslišanja stranke
Drugostopenjski organ bi moral prvostopenjsko odločbo odpraviti, saj se ta nanaša še vedno na parcelo št. 788/2, čeprav je bila v času prvostopenjske odločbe ta parcela že izbrisana. Iz izpiska iz zemljiške knjige z dne 8. 10. 2014 namreč izhaja, da je bila izvedba tega vpisa dne 5. 10. 2013, začetek učinkovanja vpisa pa je od 4. 10. 2013, torej že pred izdajo prvostopenjske odločbe.
Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bil dopis Občine Piran posredovan tožnici, da se o njem izjasni, zato je po mnenju sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke.
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55a, 55a/1, 55a/2, 57. ZDoh-2 člen 38, 41, 41/4.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prispevki za zdravstveno zavarovanje - davčna osnova - dejanski stroški
Pri obračunu prispevka za socialno varnost se vzame za osnovo tisto višino dohodka, ki ga je posameznik prejel, ne da bi se pri tem predhodno že kaj odštevalo.
Prvostopenjski organ je pravilno upošteval, da je potrebno pri obračunu prispevka za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% vzeti znesek 2.231,47 EUR in ne znesek 1.423,00 EUR, pri katerem bi bili odšteti že stroški prevoza in nočitve.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/2, 36, 36/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4. ZPP člen 155, 155/1. ZUS-1 člen 25.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika - napaka volje - nestrinjanje s predlagano mejo - umik zahteve za evidentiranje urejene meje - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Iz zapisnika izhaja, da je voden tako, kot določajo drugi in tretji odstavek 32. člena ZEN ter 4. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. To pa pomeni, da sodišče šteje, da vsebina v zapisniku zapisanega ustreza poteku in vsebini opravljenih dejanj in danih izjav. Tudi sam tožnik v tožbi ne trdi, da bi na zapisnik pred njegovim podpisom podal pripombe (v smislu, da bi v zapisniku kaj ne bilo zapisano ali ne bilo zapisano pravilno) ali da bi na mejni obravnavi izrazil nestrinjanje s predlagano mejo, ob tem ko bi hkrati pokazal svojo mejo, kar bi pomenilo – glede na peti odstavek 31. člena ZEN – da s predlagano mejo ni soglašal. Kar pomeni, da (niti) ne trdi, da bi na zapisniku izostal zapis o poteku dejanj, ki bi bila opravljena ali o vsebini izjav, ki bi bile dane in zaradi česar bi sodišče imelo podlago za presojo, da glede na izostanek pravno pomembne vsebine zapisnika elaborat, katerega sestavni del je zapisnik, ne bi mogel biti podlaga za zakonito odločbo.
Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati; lahko se uveljavlja v pravdnem postopku.
Tožnica je z vložitvijo ponovne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku uveljavljala zahtevek, ki je enak zavrnjenem delu zahtevka, o katerem je tožena stranka z odločbo opr. št. Bpp 741/2014 z dne 13.1.2015 že pravnomočno odločila. Tožnica v ponovni prošnji ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile. Zato bi morala tožena stranka ponovno tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči in ne zavrniti.
Zakonska določba 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 sodišču dopušča, da sanira napako prvostopenjskega organa v primeru, če ugotovi, da sta učinka procesno napačne odločitve in odločitve, ki bi bila formalno pravilna, za stranko enaka. V obravnavanem primeru ima po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, da tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, zanjo povsem enake dejanske posledice, kot bi ga imela formalno pravilna odločitev, da to prošnjo zavrže, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ni pojasnila, na kakšni podlagi sklepa, da bo tožbeni zahtevek v novi tožbi enak zahtevku iz prve tožbe, pač pa je le povzela vsebino nepravnomočne odločitve v prvi pravdi in ugotovila, da tri nepremičnine, ki so predmet nove pravde, sodijo v skupno premoženje zakoncev. Prav tako tožena stranka ni pojasnila, katere so tiste izkušnje, ki jih je tožnica doslej pridobila, da bi bilo mogoče zaključiti, da je sposobna v pravdnem postopku sestaviti tožbo, samostojno razpolagati s tožbenim zahtevkom, v postopku navajati dejstva ter predlagati dokaze in se odzivati na predloge nasprotne stranke. Trditev, da so dosedanje tožničine izkušnje take, da v pravdi ne potrebuje pomoči pravnega strokovnjaka, ne da bi bile te izkušnje ugotovljene, precizirane in ocenjene, je torej neargumentirana.
ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka, razen da je pavšalno in brez argumentov navedla, da ima tožnica možnost razpolagati s solastniškim deležem na stanovanju, te svoje trditve ni z ničemer utemeljila, prav tako se tudi ni opredelila do navedb tožnice o tem, da v stanovanju bivata njena mati in sestra, obe z zdravstvenimi in finančnimi težavami. To po oceni sodišča pomeni, da je obrazložitev pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti. Predvsem pa tožnici vse do tožbe ni bila dana možnost, da bi pojasnila svoje stališče glede razpolaganja z nepremičnino, pač pa le možnost da pojasni, zakaj v solastnem stanovanju ne biva.
ZKme-1 člen 156. ZUP člen 138, 146, 210, 214. Uredba Komisije EU št. 65/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 25, 29, 30, 30/1, 30/3, 30/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - znižanja in izključitve - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko tožeča stranka dokazala, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska (četrti odstavek 30. člena Uredbe Komisije EU št. 65/2011). Ni pa tudi navedla pravnih podlag, iz katerih izhaja odgovornost tožeče stranke za vključitev neupravičenega zneska. Pomanjkljivo obrazložena odločba pa pomeni takšno bistveno kršitev pravil postopka (člen 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
upravni spor - stvarna pristojnost - prenehanje pravice do državne štipendije - socialni spor
Ko gre za odločanje o štipendiji, pri dodeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti - osebnost obdolženca - obrazložitev odločbe
Glede na to, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima utemeljitve, na kateri podlagi je toženka presojala osebnost in zmožnost tožnika, da se sama brani v kazenskem postopku, je izpodbijana odločba v tem delu tako pomanjkljivo obrazložena, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in jo je sodišče zato razveljavilo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - omejitev gibanja na objekt azilnega doma - začasna odredba
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prosilec v Republiko Slovenijo prišel brez dokumentov, s katerimi bi lahko izkazal istovetnost po ZTuj-2, temveč lahko ukrep na tej zakonski podlagi tožena stranka odredi prosilcu le, če obstaja dvom v verodostojnost izkazane identitete, kot utemeljeno opozarja tudi tožnik v tožbi. V obravnavani zadevi tožena stranka v izpodbijanem sklepu tega, zakaj dvomi v zatrjevano istovetnost tožnika, ni prepričljivo obrazložila zgolj z navedbo, da zaradi odsotnosti tožnikovih osebnih dokumentov dvomi v identiteto tožnika, med tem ko kakršnihkoli drugih razlogov za podkrepitev svojega dvoma v tožnikovo istovetnost v izpodbijanem aktu ni ugotavljala.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičenca odsotnost - posebni ugotovitveni postopek
Tožnica v RS vse od meseca avgusta 1991 dalje v RS ni živela vse do izdaje izpodbijane dokončne upravne odločbe in da tudi v času izdaje obeh upravnih odločb dejansko ne živi v RS ter da se je v RS poskušala vrniti enkrat, in sicer po navedbah same tožnice v mesecu februarju ali marcu 1992, vendar neuspešno.
ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1, 28, 28/1, 32, 32/1. ZUS-1 člen 17, 17/1.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Po ZUOPP-1 je zavod pod določenimi pogoji sicer dolžan vložiti zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja in v tem postopku posredovati strokovno dokumentacijo, če je vložnik zahteve za uvedbo postopka, lahko poda pripombe na strokovno mnenje komisije za usmerjanje, pred izdajo odločbe pa mora organ ugotoviti, ali zavod izpolnjuje pogoje za sprejem otroka (...). Vendar pa iz nobene od teh določb ne izhaja, da bi bil zavod vključen v postopek zaradi odločanja o njegovih pravnih koristih, temveč njegova vloga izhaja izključno iz položaja izvajalca javne službe oziroma strokovno usposobljene institucije.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - zahteva za izplačilo sredstev
V objektu, ki je predmet investicije, se je opravlja dejavnost, ki ni v skladu z ukrepom 311 oziroma z odločbo o pravici do sredstev. Zato je upravni organ na podlagi 56. člena ZKme-1 tožnikov zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, utemeljeno zavrnil.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičene površine - iz GERK izključene površine - letališče
Po predpisih EU ter po sodni praksi Sodišča Evropske unije je za ugotovitev upravičenih površin, ko se površine uporabljajo tako za kmetijske kot za nekmetijske dejavnosti, pomembno, da gre za kmetijska zemljišča, na katerih je lahko kmet dovolj samostojen pri njihovi uporabi. Navedene okoliščine mora organ v vsakem primeru preveriti.
davčna izvršba - izvršba davčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Kot je razbrati iz tožbe, tožnik meni, da je izvršba uvedena neupravičeno, ker se ne strinja s tem, da je dolžan plačati dohodnino. S tem pa tožeča stranka dejansko izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep je tudi po presoji sodišča nerazumna, saj bi sodišče morebitno pritožbo zoper takšen sklep glede na ustaljeno sodno prakso zavrnilo.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Pri rubežu denarnih terjatev davčnega dolžnika ne gre za vprašanje odgovornosti dolžnikovega dolžnika za davčni dolg davčnega zavezanca, temveč le za sredstvo davčne izvršbe. Zaradi navedenega je tožnikov tožbeni ugovor, da ni solidarno odgovoren za plačilo davčnih obveznosti davčnega dolžnika, brezpredmeten. Pri tem tudi ne gre za prenos davčnega dolga, kot to tudi navaja tožnik, temveč se zaradi rubeža spremeni le upravičenec, kateremu mora dolžnikov dolžnik poravnati obveznost iz zarubljene terjatve.
davčna izvršba - rubež denarnih terjatev - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Listini, ki ju navaja prvostopni organ v sklepu o dovolitvi izvršbe, obstoja terjatev do dolžničinega dolžnika ne izkazujeta.
Po sporazumu o plačilu obveznosti do delavcev tožnik ni zavezan k plačilu do dolžnice, ampak bi naj poravnal obveznosti, ki jih ta dolguje delavcem. Dejansko gre torej za pogodbo v korist tretjega in ne za denarno terjatev med pogodbenikoma. Sklep o izvršbi prav tako ni listina o ustanovitvi terjatve. To je odločitev sodišča o tem, da se začne izvršba, zato s sklicevanjem zgolj na sklep o izvršbi ni mogoče ugotavljati obstoja terjatve.
davčna izvršba - izvršba davčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Kot je razbrati iz tožbe, tožeča stranka meni, da je izvršba uvedena neupravičeno, ker meni, da ni dolžna plačati predmetnega davka od premoženja. S tem pa tožeča stranka dejansko izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 127b.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - rok za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - vračilo sredstev
Tožnik je predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku roka 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Zato je pravilna odločitev Agencije, da mora vsa izplačana sredstva vrniti.