upravni postopek - zahtevek stranke - nejasna vloga - načelo varstva pravic strank
Tožena stranka ne bi smela tožnikove vloge obravnavati kot prošnje za oprostitev plačila stroškov, ampak kot pritožbo zoper sklep z dne 30. 4. 2007. Zato bo morala najprej odločati o omenjeni pritožbi in šele potem morebiti, če bo to potrebno in bo tožnik to uveljavljal, tudi o prošnji za oprostitev stroškov postopka.
odpis davčnega dolga - dolg iz naslova opravljanja dejavnosti zavezanca
Dolg, za katerega tožnica želi, da se ji odpiše, izvira iz naslova opravljanja njene dejavnosti. Zato, glede na 7. odstavek 101. člena ZDavP-2, predlogu za delni odpis tega dolga ni bilo mogoče ugoditi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Tožnik na poziv organa sicer ni predložil zahtevanih dokazov, je pa vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postavljenem roku dopolnil z navedbo, da poleg prič drugih dokazil o tem, da sta z bivšo partnerko živela v izvenzakonski skupnosti nima, in da tudi ne razpolaga z računi za nabavo premičnin, saj naj bi mu jih bivša partnerka odtujila. Zaradi opisane dopolnitve vloge upravni organ ne bi smel zavreči tožnikove zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč bi moral v skladu s pravili postopka odločiti o vlogi po materialnem predpisu.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev na računu - komisijska prodaja - ugovor tretjega - zavrženje ugovora - sklep o ustavitvi davčne izvršbe
Sklep o ustavitvi davčne izvršbe iz 141. člena ZDavP-1 je treba izdati le, ko je davek plačan prostovoljno, saj potrebe po nadaljnji davčni izvršbi ni več, s čimer mora biti neposredni izvršitelj (npr. banka ali hranilnica) seznanjen. Kadar je davčni dolg plačan na podlagi izvršenega sklepa o davčni izvršbi, pa posebnega sklepa o ustavitvi postopka davčne izvršbe ni treba izdajati, saj dejansko ne gre za ustavitev davčne izvršbe zaradi njene nadaljnje nepotrebnosti, ampak za njeno realizacijo.
Uredba o izvajanju delov določenih uredb skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili člen 20. ZZdrI člen 15, 18, 19.
inšpekcijski ukrep - ukrep zdravstvenega inšpektorja - zdravstveni nadzor živil
Ker tožnik kot inšpekcijski zavezanec ni izkazal, da bi upošteval higienske standarde pri pripravi živil v gostinskem lokalu, je inšpekcijski organ upoštevaje ugotovitve na kraju samem ravnal pravilno, ko mu je naložil, naj v določenem roku izvede dela, ki bodo zagotovila higiensko ustreznost lokala, naložil pa mu je tudi obveznost izvajanja kontrole pri pripravi živil.
Ker so Splošni pogodbeni pogoji dobave in nakupa zemeljskega plina iz omrežja sprejeti na osnovi direktnega pooblastila iz petega odstavka 70. člena EZ in ker so soglasodajalci tako Javna agencija RS za energijo kot zainteresirane občine, predstavljajo splošni pogoji splošni akt, ki je bil izdan za izvrševanje javnih pooblastil po določbah 6. člena ZUP (načelo zakonitosti), katerega morajo pri svojem delu v upravnih postopkih upoštevati tudi inšpekcijski upravni organi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - določitev preživnine
Ker je bila preživninska obveznost tožnice po presoji določena pravilno, je prošnja tožnice, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča, neutemeljena, saj zadeva, v zvezi s katero tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pogoji za vračilo - priglasitev stroškov v postopku
Čeprav tožeča stranka v postopku, v zvezi s katerim ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, stroškov ni priglasila, to ne pomeni, da ob izpolnjenih predpostavkah iz 48. člena ZBPP, ni dolžna povrniti stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - odločba Ustavnega sodišča
Odločba Ustavnega sodišča po eni strani razveljavlja specialno ureditev ZGO-1, ki omejuje krog strank v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja in s tem vzpostavlja veljavnost splošne ureditve udeležbe v postopku po ZUP, po drugi strani pa pod določenimi pogoji omogoča uporabo te ureditve tudi za nazaj, za postopke, ki so se končali pred izdajo te odločbe.
turistična taksa - zavezanec za plačilo turistične takse - pravna oseba
Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani RS in tujci, kar pomeni, da so zavezanci za plačilo posamezniki oziroma fizične osebe. V konkretnem primeru pa je tožena stranka turistično takso odmerila in določila pravni osebi, ki po jezikovni razlagi 1. odstavka 23. člena ZSRT ne more biti zavezanec za plačilo turistične takse.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - načelo zaslišanja stranke
V konkretnem primeru je tožnik šele v tožbi v upravnem sporu dobil možnost, da se izrazi o stališčih tožene stranke in pridobljenih informacijah, šele v tožbi je imel možnost predložiti svoje dokaze. V kolikor bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke, bi tožnik dokaze, ki jih je predložil v upravnem sporu, lahko predložil upravnemu organu, ki bi se do njih moral opredeliti, tako pa je svojo odločitev oprl le na dokaze (informacije), ki jih je sam pridobil. Zato je neutemeljen očitek tožniku, da je zgolj navajal okoliščine, katerih pa ni podkrepil z verjetnimi dokazi, saj v upravnem postopku te možnosti niti ni imel. Tožena stranka bi zato morala pred izdajo odločbe tožnika seznaniti s prav vsemi informacijami, ki jih je pridobila od organov Vzhodne republike Urugvaj in tožniku dati možnost, da o tem izrazi svoje stališče in predloži morebitne dokaze.
DDV - davek od dobička pravnih oseb - prodaja kmetijske opreme - neverodostojna knjigovodska listina
Skladno z 10. členom ZDDPO se med prihodke davčnega zavezanca vštevajo prihodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb. Listine, ki služijo kot podlaga za izkazovanje poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah, morajo biti sestavljene tako, da je iz njih jasno in brez dvoma razvidno, katere dogodke odražajo, v smislu natančnega opisa poslovnega dogodka in kot take predstavljajo tako imenovane verodostojne listine.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 201, 220.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - solidarni dolžniki - carina za kmetijske proizvode - TARIC koda
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedenih carinskih deklaracij po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba). V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika
Po določbi 2. odstavka 174. člena ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik v svojem ugovoru ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na navedeno bi tožnik s svojimi ugovori lahko uspel, če bi za svoje trditve predložil ustrezne dokaze, česar pa ni storil.
URS člen 23, 25. ZSS člen 19, 21, 21a. ZUS-1 člen 4, 66.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - predlog za imenovanje - vročitev predloga - upravni spor - poseg v ustavne pravice - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Postopek za izvolitev oziroma imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika je urejen v 2. oddelku II. poglavja ZSS. Čeprav iz besedila določbe 21.a člena ZSS dobesedno to ne sledi, jo sodišče razume tako, da se predpisana vročitev nanaša tudi na predlog za imenovanje in ne le na predlog za izvolitev iz 19. člena ZSS, saj za različno obravnavanje obeh predlogov ni videti nobenih (vsebinskih) razlogov. Rok za vročitev predloga kandidatom, ki jih Sodni svet ni izbral, v ZSS ni predpisan. Vročitev predloga že po tem, ko je o predlogu odločil Državni zbor, pa se pokaže kot akt, ki je tožniku vzel možnost, da bi predlogu učinkovito ugovarjal, in s tem kot akt, ki sicer ne nasprotuje izrecni zakonski določbi, je pa v nasprotju z namenom predpisane vročitve predloga iz 21.a člena ZSS. Kot tak je izpodbijani akt nezakonit, z njim pa se hkrati posega tudi v ustavni pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. in 25. člena Ustave. Smisel navedenih ustavnih zagotovil namreč ni le v tem, da se posamezniku daje pravica do vložitve pravnega sredstva (pred sodiščem), temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravice in pravne interese.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - terjatev preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Kljub temu, da je upravičenka do preživnine neko obdobje živela skupaj s preživninskim zavezancem, je ta po sklepu o izvršbi za plačilo preživnine zavezan za plačilo preživnine, saj niso podani razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi iz 55. člena ZIZ.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - službeno potovanje - dnevnice - opravljanje dela v tujini
Delavci tožeče stranke so se vsakodnevno vozili na delo oziroma delovno mesto v tujino, kjer so opravljali delo v prostorih njenega (italijanskega) pogodbenega partnerja. V vseh primerih gre za delavce, ki so bili zaposleni prav za opravljanje storitev v tujini, oziroma za delavce, katerih kraj opravljanja dela je izven sedeža podjetja v tujini. Tožeča stranka svojih obratov ali enot, kjer bi ti delavci lahko opravljali delo, niti nima. Zato je utemeljen zaključek davčnih organov, da je bilo delovno mesto teh delavcev dejansko v tujini, pri pogodbenem partnerju tožeče stranke. Čim je tako, ti delavci niso bili (vsakodnevno) na službeni poti v tujini in torej ni podlage za izplačilo dnevnic kot povračila stroškov na službenem potovanju. Kot službeno je namreč mogoče šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega opravljanja dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem s pogodbo. Podlage pa tudi ni za upoštevanje izplačanih dnevnic ter dodatno obračunanih davkov in prispevkov kot stroškov dela in temu ustrezno zmanjšanje osnove za davek od dobička. Kot davčno opravičljiv odhodek se namreč skladno z 21. členom ZDDPO štejejo le dnevnice, ki so obračunane v skladu z zakonom.
odobritev pravnega posla - status kmeta - prednostni vrstni red za nakup zemljišča - dohodkovno merilo
V okoliščinah po 3. alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ, ko oseba aktivno več ne kmetuje, je priznanje statusa kmeta opravičljivo zaradi ohranjanja zemljišč v proizvodnji funkciji. Dohodkovno merilo se v tem primeru izkazuje z vrednostjo kmetijske proizvodnje na kmetiji, v višini, določeni v drugem odstavku 24. člena ZKZ. Vezano je na čas, ki je relevanten za ugotavljanje statusa kmeta.
Tožnik statusa davčnega zavezanca ni imel, zato nima pravice do odbitka vstopnega DDV po prejetih računih za davčna obdobja, ko ni bil davčni zavezanec.