ZPP člen 154, 154/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 13, 13/2.
čas odločanja o pravdnih stroških - stroški postopka zavarovanja - del pravdnih stroškov - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku
Toženca utemeljeno navajata, da so stroški v zvezi z začasno odredbo (konkretno ugovornega postopka), del pravdnih stroškov, o teh pa je praviloma odločeno ob koncu postopka glede na končni uspeh v pravdi. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe sicer uspela prepričati sodišče, da obstaja verjetnost obstoja terjatve in nevarnost razpolaganja s premoženjem tožencev, vendar kasneje v pravdnem postopku ni uspela z gotovostjo dokazati obstoja terjatve. V tem primeru se ne presoja ozko gledano samo uspeh tožeče stranke v postopku zavarovanja, ker je ta bil začasen, pač pa se presoja končni uspeh s tožbo.
Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - dokazi
Z edino preostalo pritožbeno navedbo, da jo vlaga zaradi nepravilnega ugotavljanja stanja obveznosti, dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da za ugovorne trditve ni ponudil dokazov. Takšen ugovor ni bil obrazložen.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 435, 435/1.
pogodba o dobavi električne energije - postopek v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - priznana dejstva - pravica do izjave - izvedba dokazov - zaslišanje toženke
Dokazujejo se le sporna dejstva. Ker je sodišče pravilno štelo, da med strankama dejansko stanje ni bilo sporno, dokazovanje z ustnimi dokazi ni bilo potrebno. Zaslišanje toženca je bilo tako upravičeno in obrazloženo zavrnjeno. Očitane procesne kršitve ni.
URS člen 25. ZKP člen 55, 293, 293/3, 357, 357-2, 429. KZ-1 člen 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - predlagalni delikt - nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti - prevzem kazenskega pregona - umik predloga za pregon - pravica do pravnega sredstva
Višje sodišče primarno, glede na naravo in vsebino sprejete izpodbijane odločitve ocenjuje, da je pritožniku kot sinu pokojnega oškodovanca in torej tudi enemu od upravičencev iz 55. člena ZKP, izhajajoč iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, treba omogočiti učinkovito pravico do pravnega sredstva.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - dokaz z zaslišanjem izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - poškodba pri delu
Odločitev, ali je treba tudi zaslišati sodne izvedence, je odvisna od konkretnega primera in v tej zadevi z zavrnitvijo dokaza po zaslišanju članov izvedenskega organa sodišče ni kršilo določb postopka, kot to neutemeljeno uveljavlja tožeča stranka.
Za ugotovitev poškodbe pri delu ni odločilno, ali je poškodovanec ravnal skladno s pravili delodajalca. Ali gre za poškodbo pri delu, je ključno le, da je prišlo do poškodbe na delovnem mestu in da je ta poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Omenjeno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo in posledično utemeljeno potrdilo odločitev tožene stranke, da je bil stranski intervenient začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.
ZPP člen 353. ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 27, 27/1, 28.
najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - kršitev pogodbe - najemna pogodba - razlogi za odstop od pogodbe - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je toženec kršil IX. člen najemne pogodbe, ker je ne glede na ustni dogovor s prejšnjim županom o zavarovanju poslovnega prostora šele po priključitvi elektrarne na javno električno omrežje, vsaj od prejema poziva z dne 7. 6. 2019, s katerim je bil s tožničine strani pozvan, da v skladu z najemno pogodbo predloži zavarovalne police, vedel, da mora najeti poslovni prostor zavarovati in zavarovalne police predložiti tožnici, pa tega ni storil in je še naprej uporabljal kletni prostor v nasprotju z najemno pogodbo.
ZPP člen 3, 3/1, 3/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - načelo dispozitivnosti - prosto razpolaganje strank s tožbenim zahtevkom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Z izdajo zavrnilne sodbe z utemeljitvijo, da tudi v socialnem sporu velja načelo dispozitivnosti in da je sodišče upoštevalo tožnikovo voljo, da ne želi priznanja nove III. kategorije invalidnosti, v kolikor ne bo ugotovljena I. kategorija, je dejansko prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih.
V sodno socialnih sporih o pravicah iz sistema socialnih zavarovanj ne gre za zahtevke, s katerimi bi lahko stranki prosto razpolagali, sodišče pa je kljub ugotovljenemu poslabšanju invalidnosti v okviru iste kategorije razsojalo na način, kot v obravnavani zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067096
KZ-1 člen 47, 47/2, 48a, 50, 50-2, 73, 73/1, 308, 308/1, 308/3, 308/6. ZIKS-1 člen 127, 127/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - prepozna pritožba - sprememba kazenske sankcije - posebne olajševalne okoliščine - denarna kazen - izgon tujca iz države - odvzem predmeta
Kot utemeljeno opozarja zagovornik, je obdolženi s celovitim priznanjem krivde bistveno pospešil potek sicer pričakovano v dokazovanju obsežnega, za državni proračun stroškovno obremenjujočega kazenskega postopka, čemur je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe pripisalo premajhno težo. Gre za objektivno, prepričljivo in logično obrazložen razlog ter posebno olajševalno okoliščino nedvomno takšne narave, da bi prevladala na splošno in ne le v posamezno ugotovljenem primeru. Na več mestih pritožbeno izpostavljeno aktualno vojno stanje v Ukrajini in zatrjevane neugodne posledice dolžine trajanja v razmerju do izmenjave podatkov med policijskimi in upravnimi organi držav članic EU, upoštevaje diskrecijsko pravico pri odločanju o izdajo emigracijskih dokumentov, na izpodbijano odločitev ne morejo odločilno vplivati. Enako velja za pritožbeno polemiziranje o bistveno zmanjšani potrebi po generalno preventivnem učinku zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje. Tako mora v postopku po tretjem odstavku 48.a člena KZ-1 sodišče opraviti presojo dopustnosti izvršitve izgona tujca iz države z vidika posega v pravico do družinskega življenja in upoštevanja načela nevračanja, zlasti če tujec takšne okoliščine izkaže za verjetne.
invalidska pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - (ne)izpolnjevanje pogojev
Ker je toženi zavod pravilno ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje gostote pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, utemeljeno zavrnilo. Pritožba zoper takšno sodno presojo ne more biti uspešna.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6, 308/7. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 361, 392, 392/7.
pripor - podaljšanje pripora - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obsodilna sodba - ponovitvena nevarnost - begosumnost - preizkus pogojev za pripor
Ob presoji sorazmernosti med interesom države, da zoper obdolženca uspešno izpelje kazenski postopek na eni strani, in posegom v pravico do njegove osebne svobode na drugi strani, je pritožbeno sodišče zaključilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu niso v ničemer spremenile v obdolženčevo korist, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema razloge iz že omenjenih sklepov in hkrati ocenjuje, da je pripor še vedno edini, nujni in torej neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi in za odvrnitev nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti ponovil istovrstna oziroma podobna kazniva dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča tako ni nobenega dvoma v priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj gre za kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti, pri tem pa tudi obdolženčeve osebne okoliščine, zlasti v zvezi z njegovo obsežno predkaznovanostjo in vztrajnostjo pri izvrševanju kaznivih dejanj, ne dopuščajo drugačne odločitve od sprejete v izreku tega sklepa. Glede na realno nevarnost, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost ozemlje Republike Slovenije zapustil in se na tak način uspešno izognil pravnomočnemu zaključku predmetnega kazenskega postopka in izvršitvi izrečene kazni zapora ob razlogih v že navedenih sklepih prvostopnega in pritožbenega sodišča, tako tudi ni dvoma o neogibnosti pripora za potek kazenskega postopka, vse do njegovega pravnomočnega končanja. Glede na višino izrečene kazni za očitano kaznivo dejanje in dejstvo, da je obdolženec v priporu od 4. 8. 2022 dalje, pa je pripor še vedno tudi sorazmeren ukrep in v skladu z določbo 20. člena Ustave Republike Slovenije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067116
ZVPot člen 43, 43c, 43c/1, 43b, 43b/1-5, 43b/1-6, 43b/1-8, 43b/7, 43b/8, 43č, 43č/5, 45a. OZ člen 190.
vračilo blaga - varstvo potrošnikov - prodaja kozmetike - pogodba sklenjena na daljavo - pravice potrošnika - odstop od pogodbe - neutemeljena zavrnitev zahteve potrošnika - pravica do informiranosti - opustitev dolžnega ravnanja - dokazno breme potrošnika - namen zakonodajalca - pravo EU - kasneje odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - spor majhne vrednosti
Podjetje mora potrošniku v enostavnem in razumljivem jeziku zagotoviti ali dati na voljo informacije. Ne gre za enostaven in razumljiv jezik, če mora potrošnik z uporabo razlagalnih metod (tožnica v pritožbi predlaga argument a fortiori) ugotavljati svoje pravice in obveznosti.
Pravilen je zaključek sodišča, da posledica opustitve opozorila iz 8. točke prvega odstavka 43.b člena ZVPot pomeni, da pravica potrošnika do odstopa od pogodbe ne preneha, tudi če odpre pečat izdelka, ki ga zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov sicer ni mogoče vrniti.
Toženka je imela pravico do odstopa od pogodbe in vračila vseh izdelkov. Odprte izdelke je obdržala po volji tožnice, kar predstavlja veljavni pravni temelj.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Trditve toženke so lahko, kot pravilno izpostavlja tožnica, le predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP), ki pa ga toženka primarno ni podala, saj je vložila pritožbo zoper sodbo. Predlog tudi ni bil podan pravočasno in zato z njim pritožnica tudi sicer ne bi mogla doseči drugačne odločitve ter je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo obravnavalo tako, kot jo je naslovila sama, in o njej zaključilo kot izhaja iz točke 7. te obrazložitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068223
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 186.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - specialni povratnik
Iz zapisnika o zasegu predmetov je razvidno, da je bilo poleg že zgoraj omenjenih tablet obdolžencu zaseženih še 970,00 EUR denarnih sredstev, za katera je povsem utemeljeno sumiti, da bi jih utegnil obdolženec pridobiti z nelegalno dejavnostjo. Glede na vse navedeno tako tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pri obdolžencu podane okoliščine, ki kažejo na konkretno nevarnost, da bi na prostosti kazniva dejanja, povezana z mamili ponavljal, saj je glede na njegovo kriminalno preteklost na dlani, da ga dosedanji kazenski postopki, v katerih so mu bile izrečene tudi zaporne kazni, niso v ničemer izučili oziroma odvrnili od recidiva.
nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - strokovna institucija iz tujine kot izvedenec
Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu naložilo izvedencu podajo izvida in mnenja z odgovori na več vprašanj, na ta je izvedenec odgovoril, čeprav ne nujno po zastavljenem vrstnem redu. Če imajo stranke pripombe na izvedeniško mnenje, je to stvar nadaljnjega postopka in ne pomeni avtomatično neupravičenosti do nagrade.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje
Tožena stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, pri čemer so odločilne, da v bilanci stanja za zadnje poslovno leto izkazuje 37.735,25 EUR denarnih sredstev ter da na transakcijskem računu pri Addiko bank d.d. ni evidentirano pomanjkanje sredstev. Prav tako ne izpodbija višine sodne takse 2.115,00 EUR.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - dokazna ocena izpovedi stranke - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Da do podpisa sporazuma s strani tožnika ni prišlo, je sodišče pravilno ocenilo tudi na podlagi okoliščine, da tožena stranka kljub pozivu sodišča ni predložila originalnega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi z njim morala razpolagati. Prav tako tožena stranka ni predložila nobenega dokaza o svojih trditvah, čeprav je dokazno breme na strani delodajalca.
Ker je zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu trajala le kratek čas (1. 6. do 7. 6. 2022), nova zaposlitev ne vpliva na nadaljevanje delovnega razmerja med strankama do dneva odločitve sodišča.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - gradbeno dovoljenje - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o gradbenem dovoljenju - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Odločba o izdaji gradbenega dovoljenja ne more biti podlaga za predlagani vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2,11/5, 12, 12/1, 12.a, 12.a, 12.a/3. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 7, 212, 365-2.
izvršba - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zaznamba sklepa o izvršbi - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - lastništvo nepremičnine - solastništvo nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju dolžnikovega materialnega položaja, je bilo na dolžniku (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da bi moral dolžnik že v predlogu (prošnji za taksno oprostitev) konkretno trditi in izkazati, da premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP so pogoji za izdajo sklepa o izpraznitvi, da je predmet prodaje stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, da je dolžnik njen lastnik in da dolžnik v njej stanuje. Višje sodišče ugotavlja, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je dolžnikova nepremičnina, katere izpraznitev se od njega zahteva, predmet prodaje, in nadalje, da med drugim obsega stanovanjski del, v katerem dolžnik prebiva. Dolžnik v pritožbi ničesar od navedenega ne prereka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sklep o izpraznitvi po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.
Ne more dolžnik uspeti s sklicevanjem na najemno pogodbo, ki sicer res predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo celotne nepremičnine, vendar več kot očitno ne odraža dejanskega stanja in dejanskih uporabnikov nepremičnine. Za vrnitveni zahtevek je odločilna dejanska raba, ki je stečajni dolžnik ne zanika.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige - pravica razpolaganja - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - objektivna nevarnost - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Končno izpodbijani sklep niti ne pojasni, katera objektivna okoliščina bi še morala biti podana za ugotovitev o obstoju objektivne nevarnosti, ki jo, poleg verjetnosti terjatve, za izdajo začasne odredbe zahteva določilo drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je za dokazovanje te predpostavke dovolj že verjeten izkaz nastanka nevarnosti za bodočo izterjavo ali uveljavitev zahtevka, ni pa treba izkazati ravnanja ali opustitve dolžnika ali koga tretjega, ki bi lahko povzročilo tako posledico, niti dolžnikovega namena povzročiti nevarnost. Sodišče prve stopnje je bilo pri presoji te predpostavke prestrogo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično je prenagljeno sklepalo, da niso izpolnjeni pogoji za predlagano zavarovanje.