KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067096
KZ-1 člen 47, 47/2, 48a, 50, 50-2, 73, 73/1, 308, 308/1, 308/3, 308/6. ZIKS-1 člen 127, 127/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - prepozna pritožba - sprememba kazenske sankcije - posebne olajševalne okoliščine - denarna kazen - izgon tujca iz države - odvzem predmeta
Kot utemeljeno opozarja zagovornik, je obdolženi s celovitim priznanjem krivde bistveno pospešil potek sicer pričakovano v dokazovanju obsežnega, za državni proračun stroškovno obremenjujočega kazenskega postopka, čemur je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe pripisalo premajhno težo. Gre za objektivno, prepričljivo in logično obrazložen razlog ter posebno olajševalno okoliščino nedvomno takšne narave, da bi prevladala na splošno in ne le v posamezno ugotovljenem primeru. Na več mestih pritožbeno izpostavljeno aktualno vojno stanje v Ukrajini in zatrjevane neugodne posledice dolžine trajanja v razmerju do izmenjave podatkov med policijskimi in upravnimi organi držav članic EU, upoštevaje diskrecijsko pravico pri odločanju o izdajo emigracijskih dokumentov, na izpodbijano odločitev ne morejo odločilno vplivati. Enako velja za pritožbeno polemiziranje o bistveno zmanjšani potrebi po generalno preventivnem učinku zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje. Tako mora v postopku po tretjem odstavku 48.a člena KZ-1 sodišče opraviti presojo dopustnosti izvršitve izgona tujca iz države z vidika posega v pravico do družinskega življenja in upoštevanja načela nevračanja, zlasti če tujec takšne okoliščine izkaže za verjetne.
nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - strokovna institucija iz tujine kot izvedenec
Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu naložilo izvedencu podajo izvida in mnenja z odgovori na več vprašanj, na ta je izvedenec odgovoril, čeprav ne nujno po zastavljenem vrstnem redu. Če imajo stranke pripombe na izvedeniško mnenje, je to stvar nadaljnjega postopka in ne pomeni avtomatično neupravičenosti do nagrade.
invalidska pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - (ne)izpolnjevanje pogojev
Ker je toženi zavod pravilno ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje gostote pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, utemeljeno zavrnilo. Pritožba zoper takšno sodno presojo ne more biti uspešna.
ZPP člen 3, 3/1, 3/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - načelo dispozitivnosti - prosto razpolaganje strank s tožbenim zahtevkom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Z izdajo zavrnilne sodbe z utemeljitvijo, da tudi v socialnem sporu velja načelo dispozitivnosti in da je sodišče upoštevalo tožnikovo voljo, da ne želi priznanja nove III. kategorije invalidnosti, v kolikor ne bo ugotovljena I. kategorija, je dejansko prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih.
V sodno socialnih sporih o pravicah iz sistema socialnih zavarovanj ne gre za zahtevke, s katerimi bi lahko stranki prosto razpolagali, sodišče pa je kljub ugotovljenemu poslabšanju invalidnosti v okviru iste kategorije razsojalo na način, kot v obravnavani zadevi.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Trditve toženke so lahko, kot pravilno izpostavlja tožnica, le predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP), ki pa ga toženka primarno ni podala, saj je vložila pritožbo zoper sodbo. Predlog tudi ni bil podan pravočasno in zato z njim pritožnica tudi sicer ne bi mogla doseči drugačne odločitve ter je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo obravnavalo tako, kot jo je naslovila sama, in o njej zaključilo kot izhaja iz točke 7. te obrazložitve.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - dokazi
Z edino preostalo pritožbeno navedbo, da jo vlaga zaradi nepravilnega ugotavljanja stanja obveznosti, dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da za ugovorne trditve ni ponudil dokazov. Takšen ugovor ni bil obrazložen.
ZPP člen 353. ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 27, 27/1, 28.
najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - kršitev pogodbe - najemna pogodba - razlogi za odstop od pogodbe - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je toženec kršil IX. člen najemne pogodbe, ker je ne glede na ustni dogovor s prejšnjim županom o zavarovanju poslovnega prostora šele po priključitvi elektrarne na javno električno omrežje, vsaj od prejema poziva z dne 7. 6. 2019, s katerim je bil s tožničine strani pozvan, da v skladu z najemno pogodbo predloži zavarovalne police, vedel, da mora najeti poslovni prostor zavarovati in zavarovalne police predložiti tožnici, pa tega ni storil in je še naprej uporabljal kletni prostor v nasprotju z najemno pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067116
ZVPot člen 43, 43c, 43c/1, 43b, 43b/1-5, 43b/1-6, 43b/1-8, 43b/7, 43b/8, 43č, 43č/5, 45a. OZ člen 190.
vračilo blaga - varstvo potrošnikov - prodaja kozmetike - pogodba sklenjena na daljavo - pravice potrošnika - odstop od pogodbe - neutemeljena zavrnitev zahteve potrošnika - pravica do informiranosti - opustitev dolžnega ravnanja - dokazno breme potrošnika - namen zakonodajalca - pravo EU - kasneje odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - spor majhne vrednosti
Podjetje mora potrošniku v enostavnem in razumljivem jeziku zagotoviti ali dati na voljo informacije. Ne gre za enostaven in razumljiv jezik, če mora potrošnik z uporabo razlagalnih metod (tožnica v pritožbi predlaga argument a fortiori) ugotavljati svoje pravice in obveznosti.
Pravilen je zaključek sodišča, da posledica opustitve opozorila iz 8. točke prvega odstavka 43.b člena ZVPot pomeni, da pravica potrošnika do odstopa od pogodbe ne preneha, tudi če odpre pečat izdelka, ki ga zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov sicer ni mogoče vrniti.
Toženka je imela pravico do odstopa od pogodbe in vračila vseh izdelkov. Odprte izdelke je obdržala po volji tožnice, kar predstavlja veljavni pravni temelj.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6, 308/7. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 361, 392, 392/7.
pripor - podaljšanje pripora - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obsodilna sodba - ponovitvena nevarnost - begosumnost - preizkus pogojev za pripor
Ob presoji sorazmernosti med interesom države, da zoper obdolženca uspešno izpelje kazenski postopek na eni strani, in posegom v pravico do njegove osebne svobode na drugi strani, je pritožbeno sodišče zaključilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu niso v ničemer spremenile v obdolženčevo korist, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema razloge iz že omenjenih sklepov in hkrati ocenjuje, da je pripor še vedno edini, nujni in torej neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi in za odvrnitev nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti ponovil istovrstna oziroma podobna kazniva dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča tako ni nobenega dvoma v priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj gre za kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti, pri tem pa tudi obdolženčeve osebne okoliščine, zlasti v zvezi z njegovo obsežno predkaznovanostjo in vztrajnostjo pri izvrševanju kaznivih dejanj, ne dopuščajo drugačne odločitve od sprejete v izreku tega sklepa. Glede na realno nevarnost, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost ozemlje Republike Slovenije zapustil in se na tak način uspešno izognil pravnomočnemu zaključku predmetnega kazenskega postopka in izvršitvi izrečene kazni zapora ob razlogih v že navedenih sklepih prvostopnega in pritožbenega sodišča, tako tudi ni dvoma o neogibnosti pripora za potek kazenskega postopka, vse do njegovega pravnomočnega končanja. Glede na višino izrečene kazni za očitano kaznivo dejanje in dejstvo, da je obdolženec v priporu od 4. 8. 2022 dalje, pa je pripor še vedno tudi sorazmeren ukrep in v skladu z določbo 20. člena Ustave Republike Slovenije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068223
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 186.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - specialni povratnik
Iz zapisnika o zasegu predmetov je razvidno, da je bilo poleg že zgoraj omenjenih tablet obdolžencu zaseženih še 970,00 EUR denarnih sredstev, za katera je povsem utemeljeno sumiti, da bi jih utegnil obdolženec pridobiti z nelegalno dejavnostjo. Glede na vse navedeno tako tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pri obdolžencu podane okoliščine, ki kažejo na konkretno nevarnost, da bi na prostosti kazniva dejanja, povezana z mamili ponavljal, saj je glede na njegovo kriminalno preteklost na dlani, da ga dosedanji kazenski postopki, v katerih so mu bile izrečene tudi zaporne kazni, niso v ničemer izučili oziroma odvrnili od recidiva.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 435, 435/1.
pogodba o dobavi električne energije - postopek v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - priznana dejstva - pravica do izjave - izvedba dokazov - zaslišanje toženke
Dokazujejo se le sporna dejstva. Ker je sodišče pravilno štelo, da med strankama dejansko stanje ni bilo sporno, dokazovanje z ustnimi dokazi ni bilo potrebno. Zaslišanje toženca je bilo tako upravičeno in obrazloženo zavrnjeno. Očitane procesne kršitve ni.
ZPP člen 154, 154/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 13, 13/2.
čas odločanja o pravdnih stroških - stroški postopka zavarovanja - del pravdnih stroškov - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku
Toženca utemeljeno navajata, da so stroški v zvezi z začasno odredbo (konkretno ugovornega postopka), del pravdnih stroškov, o teh pa je praviloma odločeno ob koncu postopka glede na končni uspeh v pravdi. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe sicer uspela prepričati sodišče, da obstaja verjetnost obstoja terjatve in nevarnost razpolaganja s premoženjem tožencev, vendar kasneje v pravdnem postopku ni uspela z gotovostjo dokazati obstoja terjatve. V tem primeru se ne presoja ozko gledano samo uspeh tožeče stranke v postopku zavarovanja, ker je ta bil začasen, pač pa se presoja končni uspeh s tožbo.
Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - dokaz z zaslišanjem izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - poškodba pri delu
Odločitev, ali je treba tudi zaslišati sodne izvedence, je odvisna od konkretnega primera in v tej zadevi z zavrnitvijo dokaza po zaslišanju članov izvedenskega organa sodišče ni kršilo določb postopka, kot to neutemeljeno uveljavlja tožeča stranka.
Za ugotovitev poškodbe pri delu ni odločilno, ali je poškodovanec ravnal skladno s pravili delodajalca. Ali gre za poškodbo pri delu, je ključno le, da je prišlo do poškodbe na delovnem mestu in da je ta poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Omenjeno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo in posledično utemeljeno potrdilo odločitev tožene stranke, da je bil stranski intervenient začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.
URS člen 25. ZKP člen 55, 293, 293/3, 357, 357-2, 429. KZ-1 člen 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - predlagalni delikt - nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti - prevzem kazenskega pregona - umik predloga za pregon - pravica do pravnega sredstva
Višje sodišče primarno, glede na naravo in vsebino sprejete izpodbijane odločitve ocenjuje, da je pritožniku kot sinu pokojnega oškodovanca in torej tudi enemu od upravičencev iz 55. člena ZKP, izhajajoč iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, treba omogočiti učinkovito pravico do pravnega sredstva.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje
Tožena stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, pri čemer so odločilne, da v bilanci stanja za zadnje poslovno leto izkazuje 37.735,25 EUR denarnih sredstev ter da na transakcijskem računu pri Addiko bank d.d. ni evidentirano pomanjkanje sredstev. Prav tako ne izpodbija višine sodne takse 2.115,00 EUR.
sklep o odpustu obveznosti - pravnomočnost sklepa - pritožba upnika
Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.
časovne meje pravnomočnosti - nedopustna pritožbena novota - preživnina mladoletnih otrok - brezposelnost preživninskega zavezanca
V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oziroma 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista nova dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. To velja tudi v primerih izdaje pridržanih sodnih odločb.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da višina preživnine v skupni višini 250,00 EUR mesečno za oba mld. otroka kljub trenutni brezposelnosti nasprotnega udeleženca, ni previsoka, ker je delovno sposoben in je z aktivnim iskanjem zaposlitve dolžan poskrbeti za preživljanje mld. otrok, ki sta pridobitno povsem nezmožna.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 313, 358, 358-5, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 378.
zdravniška specializacija - specialistični izpit - povrnitev stroškov specializacije - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zapadlost terjatve - dospelost obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa - zamuda roka za izstavitev računa - vezanost na dejansko stanje - postopek v sporu majhne vrednosti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zastaranje terjatev, pri katerih je pogoj za dospelost izstavitev računa, začne teči ob dospelosti, toda le, če je račun izdan v primernem roku. Če račun ni izstavljen oziroma je izstavljen po zapadlosti obveznosti, začne teči zastaranje glede na čas, ko bi račun moral biti izstavljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068459
ZDR-1 člen 179, 179/1. ZPP člen 8.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - poklicni voznik tovornjaka - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - dokazna ocena - dokazno breme tožnika - načelo kontradiktornosti
V posledici dejstva, da ima tožnik kot voznik tovornjaka 10 let izkušenj, je sodišče utemeljeno kot pretirano zavrnilo njegovo navedbo, da mu je bila tožena stranka zaradi njegove varnosti dolžna podati posebna navodila za zapiranje vrat prikolice tovornjaka in mu pri tem jasno nakazati možnost, kako naj to delo opravi. Zahteva, da bi bilo potrebno dati navodila za vsako še tako očitno in banalno opravilo in delavcu jasno nakazati možnost, kako naj ga opravi, je dejansko pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varnosti pri delu.
Na podlagi izpovedi zaslišanih prič in izvedenih listinskih dokazov je sodišče prve stopnje prišlo do pravilnega dejanskega zaključka, da izvedeni dokazni postopek ne daje podlage za ugotovitev, da je bilo na dan poškodbe tožnika resnično pokvarjeno zapiralo na vratih prikolice tovornjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067552
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 24, 25, 25/1, 26, 26/1. ZIZ člen 15, 41, 41/1, 41/5, 44, 44/3. ZPP člen 17, 18, 18/3, 47, 47/1, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - dovolitev izvršbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - stalno prebivališče - ugovor mednarodne nepristojnosti - pravdni postopek - trditveno in dokazno breme - predhodni preizkus tožbe - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - tiha privolitev - oprava izvršbe - vrsta spora - navedbe v tožbi - navedbe v odgovoru na pritožbo
Po Uredbi o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba Bruselj I bis toženec (oziroma smiselno dolžnik) lahko, razen v primeru, ko je podana izključna pristojnost drugega sodišča, v mednarodno pristojnost sodišča določene države članice privoli tudi konkludentno. To posledično pomeni, da je tožbo treba vročiti tožencu v odgovor oziroma da sodišče na neobstoj mednarodne pristojnosti (razen pri izključni pristojnosti) ne sme paziti že ob predhodnem preizkusu tožbe. V nasprotnem primeru namreč do tihe prorogacije sploh ne bi moglo nikoli priti. Za presojo mednarodne pristojnosti so torej relevantne tako navedbe v tožbi (smiselno v predlogu za izvršbo), kot tudi v odgovoru na tožbo (smiselno v ugovoru zoper sklep o izvršbi). Povedano še drugače, sodišče se lahko že ob preizkusu tožbe (oziroma smiselno predloga za izvršbo) izreče za mednarodno nepristojno le, če zanesljivo ugotovi, da je izključno pristojno sodišče kakšne druge države članice EU oziroma da ni pristojno slovensko sodišče.
Posebna narava izvršbe na podlagi verodostojne listine je pomembna tudi v zvezi z vprašanjem, katero sodišče je mednarodno pristojno za ta postopek. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine sta namreč v istem postopku združena postopek izdaje plačilnega naloga po ZPP in sama dovolitev oprave izvršbe, zato mora biti pristojnost slovenskega sodišča podana tako za odločanje o plačilnem nalogu, kot tudi za dovolitev izvršbe. Za dovolitev izvršbe je izključno pristojno sodišče države izvršitve sodne odločbe, medtem ko je pristojnost za odločanje o samem zahtevku pogojena z vrsto spora.
Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za določitev pristojnosti je na upniku, vendar pa je treba tudi s tem v zvezi upoštevati posebnost postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko se verodostojna listina in pogodba, ki je temelj zahtevka, predlogu za izvršbo ne prilagata. Če dolžnik pristojnosti slovenskega sodišča oporeka, je treba okoliščine, ki so pravno pomembne za to vprašanje, zanesljivo ugotoviti v pravdnem postopku.