nadomestilo preživnine - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije - sklepčnost tožbenih trditev
Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Naknadno plačilo zato pomeni, da do višine plačane preživnine odpade podlaga za izplačilo nadomestila.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da se je za plačane zneske zmanjšalo z odločbo priznano nadomestilo, kar bi pomenilo nastanek toženkine obveznosti vračila neupravičenega nadomestila preživnine, ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbenih trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00066787
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 262, 262/2, 313, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 359. OZ člen 9, 239, 239/1, 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1.
ustni dogovor o plačilu - dogovor o odlogu plačila - ugovor nezapadle terjatve - zaslišanje stranke - nepristop stranke na narok - neopravičen izostanek z naroka - odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - nagrada za sestavo vloge - nagrada za posvet s stranko - nagrada za poročilo stranki - potrdilo o pravnomočnosti - prepoved reformacije in peus - stroški odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je opustilo izvedbo dokaza z zaslišanjem toženca. Toženec je bil namreč pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo z vabilom za zaslišanje, vendar na narok ni pristopil in svoje odsotnosti ni opravičil niti ni njegov pooblaščenec predlagal preložitve glavne obravnave zaradi njegovega zaslišanja.
Potrdila o pravnomočnosti odvetnica tožnikov (še) ni mogla zahtevati, saj odločba ob zaključku glavne obravnave ni bila pravnomočna. Če bo toženec znesek, ki ga je dolžan plačati tožnikoma, plačal prostovoljno, potrdilo o pravnomočnosti niti ne bo potrebno. Za priznanje negotovih bodočih stroškov postopka pa ni pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00066989
ZD člen 214, 214/3, 220. ZNP-1 člen 9, 155, 155/3. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2.
zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - spor med dediči - dokazni postopek - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do izvedbe dokaza - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - sklenitev dednega dogovora - pogodbena avtonomija - zmota - sporna vsebina oporoke - spor o velikosti solastniškega deleža - napotitev dediča na pravdo - nedopustna pritožbena novota
Iz obrazložitve jasno izhaja, katere dokaze je sodišče izvedlo in v njih vpogledalo, prav tako pa je obrazložilo, da je vse ostale dokaze kot nepotrebne zavrnilo, torej tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank.
Sama odločitev dedičev, ali bodo dedni dogovor sklenili, ali ne, sodi v pogodbeno avtonomijo dedičev.
Pravnomočen sklep o dedovanju, katerega sestavni del je tudi dedni dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, pravdni stranki veže. Zato so neutemeljene vse obširne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v postopku preučiti vsebino oporoke ter ponovno ugotoviti višino dednih deležev, ker je bila tožnica pri sklepanju dednega dogovora v zmoti glede višine podedovanega premoženja.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 452, 452/3, 452/4, 458, 458/1. OZ člen 776.
spor majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek nad tožečo stranko - oprava procesnih dejanj - mandatno razmerje - neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega
Pravdni postopek se po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP z začetkom stečajnega postopka prekine. Ker so bila v tej pravdi do prekinitve že opravljena vsa procesna dejanja v zvezi s pritožbo zoper izdano sodbo, je sodišče druge stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 207. člena ZPP kljub začetemu stečajnemu postopku smelo opraviti pritožbeni preizkus in odločiti o pritožbi.
Res je, da pravdni stranki v sporu majhne vrednosti v pripravljalnih vlogah ne smeta več navajati novih dejstev in dokazov. Izjema pa je primer, ko je to nujno zaradi odgovora na navedbe v odgovoru na tožbo ali navedbe v pripravljalni vlogi nasprotne stranke (tretji in četrti odstavek 452. člena ZPP). Toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni substancirano ugovarjal višini tožbenega zahtevka, zato tožničine trditve o dejstvih, s katerimi se je tožnica odzvala na toženčeve trditve v odgovoru na tožbo, niso bile nedopustne novote. Pritožbeni pomislek o domnevni nesklepčnosti tožbe je torej brez podlage. Nenazadnje bi upoštevanje morebitnih prepoznih trditev lahko pomenilo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
S tem, ko je A. A. naročila tožničino storitev tudi v toženčevem imenu, nastalo pogodbeno razmerje (tudi) med pravdnima strankama. Res pa se izpodbijana sodba zmotno sklicuje na določilo drugega odstavka 776. člena OZ, po katerem mora obveznosti, ki jih je prevzemnik prevzel nase, ko je v svojem imenu opravljal zaupane mu posle, prevzeti naročitelj. To zakonsko določilo namreč velja le za primer posrednega zastopanja, kadar mandatar sklepa posle za mandanta v svojem imenu; tedaj ostane mandatar zavezanec nasproti tretjemu. Ker je šlo v obravnavanem primeru za neposredno zastopanje, navedeno zakonsko določilo za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka ni uporabno. Čeprav je potemtakem sodišče prve stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo, pa je izpodbijana odločitev iz prej navedenih razlogov vendarle pravilna, zato toženec drugačne odločitve o tožbenem zahtevku ne more doseči.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. DZ člen 141, 141/1, 141/6, 163, 163/1, 173, 173/1.
stiki z mladoletnim otrokom - neosebni stik - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - žrtev nasilja v družini - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da sodišče ni imelo dovolj podlage za zaključek, da bi bili osebni stiki z očetom ta čas za otroka ogrožajoči. Zanesljivo je ugotovljeno, da sta otroka zaradi očetovega ravnanja v januarju 2022 utrpela akutno stresno reakcijo. Četudi je oče tako ravnal zaradi nepomirjenega odnosa z materjo otrok, sta bila dečka temu priča. Izvedensko mnenje potrjuje materine navedbe, da sta otroka še nekaj mesecev po dogodku trpela posledice očetovega nasilnega dejanja.
Okoliščina, da v naslednjih nekaj mesecih ni prišlo do novega dogodka, ne zadostuje za sklepanje, da je oče sposoben zagotoviti varen in predvidljiv potek stikov. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev v sodbi o primanjkljajih v svojih socialnih in starševskih veščinah, o težavah pri obvladovanju impulzivnosti in tveganju za nasilna dejanja. Prav tako ne izpodbija ugotovitev o izvrševanju stikov med postopkom, iz katerih izhaja, da je kljub mnogim prilagoditvam zelo neredno in le poredko prišel na stik, da mnogokrat ni niti sporočil, da ga ne bo na stik, ali pa ni navedel razlogov, zaradi katerih ni prišel. V zadnje pol leta pred izdajo odločbe se tak njegov pristop ni spremenil. O pravilnosti odločitve, da so osebni stiki ta čas za otroka ogrožajoči, pritožbeno sodišče nima pomislekov.
Izvedensko mnenje je nedvoumno. Otrokoma je v korist, da je oče navzoč v njunih življenjih, vendar pa bodo osebni stiki za njiju dovolj varni (še)le, ko bo izboljšal svoje socialne in starševske zmožnosti.
ZKP člen 371, 371/1-8. ZNPPol člen 128, 128/1-2, 129, 129/1, 129/3.
dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zakonito pridobljen dokaz - hramba DNK profila - evidence policije
Za presojo zakonitosti hrambe obdolženčevega DNK profila, ko je bil obdolžencu vzet bris ustne sluznice 6. 8. 2012 in je v navedeni zadevi, v zvezi z odvzemom le-te 6. 8. 2012, 29. 4. 2013 bil izdan sklep o zavrženju kazenske ovadbe, je, upoštevaje veljavno zakonodajo, v zvezi s tem odvzetim brisom obdolženčev profil DNK bil (najprej) zakonito hranjen do 29. 4. 2013.
V evidenci obstoječ in hranjen obdolženčev DNK profil (od 6. 8. 2012 do 29. 4. 2013) je bil upravičeno uporabljen tudi v postopku pod opr. št. I K 3100/2013, ki je bil voden zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 (storjenega 31. 8. 2010), ko je bilo 31. 8. 2012 podano poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe zoper obdolženca (predhodno je bila podana kazenska ovadba zoper neznane storilce). Temu je, zoper obdolženca sledila vložitev obtožnega predloga 30. 4. 2013. izrek sodbe o kaznovalnem nalogu 16. 5. 2013 in pravnomočnost navedene sodbe z dne 15. 10. 2013. Drži, da bi policija lahko obdolženemu v predkazenskem postopku glede kaznivega dejanja prikrivanja (vodenem pod že navedeno opravilno številko Okrajnega sodišča v Celju I K 3100/2013), ponovno vzela bris ustne sluznice, vendar tega dejansko ni storila, ker se je upravičeno zanesla na že evidentiran obdolženčev DNK profil v evidenci od 6. 8. 2012 dalje.
Pravilnost zavzetega stališča utrjuje tudi sledljivost hrambe obdolženčevega DNK profila, ker je izrek pravnomočne obsodilne sodbe obdolžencu za kaznivo dejanje prikrivanja v zadevi Okrajnega sodišča v Celju I K 3100/2013 čas hrambe obdolženčevega DNK profila v policijski evidenci, veljavno podaljšal. Čeprav je v zvezi z vzetim brisom ustne sluznice z dne 6. 8. 2012 predkazenski postopek rezultiral z zavrženjem kazenske ovadbe z dne 29. 4. 2013, je shranjen DNK profil obdolženca, bil upravičeno uporabljen za preiskovanje kaznivega dejanja, ki je rezultiral z izrečeno pravnomočno obsodilno sodbo z dne 15. 10. 2013. Upoštevaje roke hrambe podatkov, določene v 128. člen ZNPPol, ki v 2. alineji prvega odstavka določa, da se DNK profil v policijski evidenci, v primeru pravnomočne obsodilne sodbe hrani do zastaranja kazenskega pregona in ker zastaranje kazenskega pregona preneha teči s pravnomočnostjo sodbe, je za nadaljnjo usodo hrambe in morebitne uporabe DNK profilov, upoštevaje tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, potrebno upoštevati določbo 129. člena ZNPPol. Ta v prvem odstavku določa, da se po preteku rokov hrambe iz 128. člena ZNPPol podatki iz evidenc, katerih upravljalec je policija, blokirajo in naprej obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov z dokumentarnim gradivom; v določbi drugega odstavka pa je določeno, da se po blokiranju podatki evidence DNK profilov hranijo različno dolga obdobja, odvisno od zagrožene zaporne kazni za kaznivo dejanje, za katero je bila izrečena obsodilna sodba. Takšen zaključek ima oporo tudi v sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 20523/2013 z dne 14. 7. 2016 (tč. 13).
Ker je bila obdolžencu v obravnavanem primeru izrečena pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 (s predpisano kaznijo do enega leta zapora) je čas hrambe navedene evidence omejen na deset let. Po določbi tretjega odstavka 129. člena ZNPPol je dopusten dostop do podatkov iz evidenc (med drugim tudi DNK profilov), policistom in pristojnim državnim organom zaradi preiskovanja storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, zato so bili ti podatki upravičeno uporabljeni tudi za preiskovanje v tem postopku obravnavanega kaznivega dejanja v letu 2016.
začasna odredba o stikih - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v krizni center - pogoji za izdajo začasne odredbe - nadzorovani stiki - izvedenec
Ker je postopek zavarovanja z začasno odredbo nujen in ker se v njem odloča s stopnjo verjetnosti, ni bilo potrebe, da bi sodišče prve stopnje že v okviru postopka zavarovanja (ki ga je bilo treba izpeljati hitro in hitro ukrepati, saj je bil otrok izpostavljen nasilju) že v tej fazi postavilo izvedenca kliničnopsihološke stroke; potrebo po postavitvi izvedenca bo moralo sodišče prve stopnje resno pretehtati v nadaljevanju postopka, preden bo sprejelo končno odločitev.
ponoven postopek - zaščita pred vznemirjanjem - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - protipraven poseg v zemljišče - gradbeni posegi - meje tožbenega zahtevka - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Tožena stranka v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je sodišče v I/2 točki izreka odločilo mimo tožbenega zahtevka, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na način, kot ga je predlagal izvedenec. Odločitev sodišča je v nasprotju z določili materialnega prava, saj v primeru, kadar je motilno dejanje mogoče odpraviti na več načinov, tožeča stranka ne more zahtevati, sodišče pa ne zavezati tožene k določenemu ravnanju, ki bi bilo po presoji izvedenca najbolj optimalno, ampak je tudi v takšnem primeru potrebno prepustiti izbiro ustreznega ukrepa toženi stranki. Izvedeni ukrepi pa morajo ustrezati strokovnim standardom in pravnim pravilom, ki veljajo v času izvedbe.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - stiki med očetom in otrokom - obseg stikov - primernost posameznega starša - otrokove potrebe - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - standard verjetnosti - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - ukrep trajnejše narave
Razlogi utemeljujejo odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po uro in pol izven doma očeta in poleg tega še vsak dan enkrat po telefonu. Tako določen obseg stikov ni zelo majhen (razen nekoliko krajšega časa) in je v okvirih (razponu) obsega stikov, kot jih sodišča običajno določajo v tovrstnih postopkih.
Morebitna okrnjenost obdolženčeve prištevnosti namreč ni bila problematizirana, niti ni bilo razlogov za kakršenkoli dvom v prištevnost obdolženega tempore criminis zaslediti v spisovnih podatkih, medtem ko zagovornik za pritožbeno izpostavljena namigovanja o dvomu o storilčevem stanju duha v času izvršitve kaznivega dejanja ter tozadevno nujnem sodelovanju s strokovnjaki s psihiatričnega področja in posledično pritegnitvi izvedenca psihiatra, ne ponudi nobenih dokazov, izostanejo pa tudi razumni, tehtni ter prepričljivi argumenti. V obsežnem polemiziranju z zagovornikovim lastnim mnenjem, da opisano dejanje ne predstavlja kaznivega dejanja, in pritožbenemu vztrajanju, da obdolženi oškodovani B. B. ni grozil oziroma je bil nanjo naslovljen komentar storjen v razburjenosti, če je seveda do njega sploh prišlo, ostane s strani pritožnika prezrto, da se izrečena sodba v skladu z določbo drugega odstavka 370. člena ZKP iz razloga po 3. točki prvega odstavka tega člena, tj. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (kamor se med ostalim umešča tudi očitek, da ni dokazan naklep obdolženega v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem), ne sme izpodbijati.