pravica družbenika do informacij in obveščenosti - razlogi za odklonitev - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - nekonkretiziran pritožbeni očitek
Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu ni dolžan posebej utemeljevati, lahko pa se od njega na podlagi dolžnosti lojalnosti do družbe zahteva, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.
Tudi pooblaščenca veže dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti. Sodna praksa tudi dopušča, da je predlagatelju pri vpogledu na pomoč tretja oseba, saj se le na ta način lahko zagotovi družbeniku, ki morebiti nima ustreznega strokovnega znanja za zbiranje in analizo podatkov iz poslovanja gospodarske družbe, celovito uresničevanje njegove pravice do informacij in vpogleda.
ZSReg člen 17, 20, 20/2, 36, 36/1. ZPP člen 76, 76/1, 80, 343, 343/3. ZZ člen 51, 54, 54/1. ZGD-1 člen 580, 580/1, 580/2, 580/3, 591, 591/3, 598, 616, 616/1, 616/7. ZS člen 3, 3/2.
vpis v sodni register - zavod - spojitev pravnih oseb - pravne posledice - prenehanje zavoda - izbris subjekta iz sodnega registra - vzpostavitev prejšnjega stanja - konvalidacija - pravni interes za pritožbo
Iz sedmega odstavka 616. člena ZGD-1 izhaja, da z vpisom novoustanovljene družbe prenehajo obstajati družbe, ki so se spojile. Pri tem se glede pravnih učnikov smiselno uporablja tudi 591. člena ZGD-1. Pravne posledice pripojitve (spojitve) določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve (spojitve) v sodni register. Ena od teh je tudi prenehanje prevzete družbe oziroma v obravnavanem primeru prevzetih zavodov. Vpis spojitve ima konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu spojitve in posledično vpisu na novoustanovljenega (prevzemnega) zavoda ter hkratnem izbrisu spojenih (prevzetih) zavodov iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice spojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu spojitve in sklepa o izbrisu prevzetih zavodov iz sodnega registra. ZGD-1 v primeru materialnega statusnega preoblikovanja v 598. členu namreč izrecno določa, da po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1. Določba o konvalidaciji se smiselno uporablja tudi za spojitev zavodov. Z vpisom novega, prevzemnega zavoda v sodni register, sta zavoda, ki sta se spojila (prevzeta zavoda) prenehala obstajati. Vzpostavitev v prejšnje stanje oziroma ponovna vzpostavitev pravne osebnosti zavoda, ni mogoča, kar pravno učinkuje od trenutka vpisov v sodni register. Tudi iz prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da ponovna vzpostavitev pravne osebnosti družbe - smiselno enako pa velja to tudi za zavode - ni mogoča.
ZDen člen 5, 42, 42/1, 51, 56, 56/1, 56/3, 62, 66, 66/1. ZPP člen 315. ZNP člen 2.
denacionalizacija nepremičnin - vmesni sklep - oblika denacionalizacije - vrnitev premoženja v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - odškodnina v obveznicah - denacionalizacijski postopek - dispozitivnost postopka - denacionalizacijski zavezanec - Slovenski državni holding (SDH)
V nepravdnem denacionalizacijskem postopku je glede na vsebino zahtevka vmesni sklep o podlagi za denacionalizacijo nepremičnin dopusten. V obravnavanem primeru je bil že izdan.
Za izpodbijani sklep, ki zavrne (predlagano) obliko denacionalizacije, ni podlage ne v 66. členu ZDen, ker je odločanje o obliki vrnitve sestavni del odločanja o predlagani denacionalizaciji, niti v 315. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker odločanje o obliki denacionalizacije ne spada v odločanje o upravičenosti do denacionalizacije (temelju zahtevka).
Zavrnilni sklep že po svoji naravi ne more predstavljati vmesne odločbe, ampak le končno odločbo.
Sodišče je pri odločanju o zahtevi za denacionalizacijo v celoti vezano na predlog oziroma zahtevek stranke. To velja tako glede oblike denacionalizacije, kot zavezancev za predlagano obliko denacionalizacije.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 642, 642/1, 642/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - notarski zapis najemne pogodbe - ustna prodajna pogodba - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - pobotni ugovor - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nedovoljenost informativnih dokazov - podjemna pogodba (pogodba o delu) - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo
Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek temeljila na kasneje ustno sklenjeni prodajni pogodbi o odkupu spornih omaric in ne na določbah najemne pogodbe, zato za odločitev ni bilo pomembno, da je bilo v najemni pogodbi dogovorjeno, da najemnik odobrene spremembe izvrši v celoti na svoje stroške brez pravice do poračunavanja in brez pravice do povračila vloženih sredstev. Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo kupnine za odkup spornih omaric tudi ni bilo pomembno, ali je tožeča stranka s tem, ko za spremembo prostora (z namestitvijo spornih omaric) ni pridobila predhodnega pisnega soglasja tožene stranke, kršila določbe najemne pogodbe. Za odločitev o tožbenem zahtevku je bilo pomembno samo, ali sta stranki sklenili ustni dogovor o odkupu spornih omaric za kupnino v višini 488,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta dogovor obstajal. Te dejanske ugotovitve pa v postopku v sporu majhne vrednosti v pritožbi ni dopustno izpodbijati.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni podala dovolj konkretiziranih trditev, da bi bilo mogoče preizkusiti utemeljenost pobotnega ugovora v višini 250,00 EUR. Tožena stranka ni podala trditev, katera konkretna dela so bila opravljena, niti trditev, kako je bila določena višina plačila 250,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072211
KZ-1 člen 7, 7/2, 308. KZ-1G člen 1. KZ-1I člen 40. ZKP člen 285č, 364, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - milejši zakon - predpisana kazen - obrazložitev sodbe - priznanje krivde - odmera kazni
Pritožnik povzema abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja, pri čemer tako imenovano četrto obliko izvršitvenega ravnanja iz tretjega odstavka 308. člena KZ-1 napačno navaja, saj se dikcija, ki jo izpostavlja pritožnik, nanaša na kaznivo dejanje pred novelo KZ-1I, sedaj oziroma v času storitve očitanega kaznivega dejanja, pa se glasi "kdor enega ali več tujcev z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, jih po njem prevaža ali omogoči nezakonito prebivanje na njem". Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da se obtožencu očita ravno prej navedena
izvršitvena oblika.
Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal, še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.
Toženka (banka) je res ravnala v nasprotju z dogovorom iz kreditne pogodbe, ko je nakazala kredit pred ureditvijo kreditojemalčevega življenjskega zavarovanja. Vendar pa med takšnim toženkinim ravnanjem in škodo, ki naj bi nastala tožnici, ni vzročne zveze.
Tožnica bi trditve, da poroštva ne bi prevzela, če bi vedela, da kreditojemalec ni življenjsko zavarovan, lahko uveljavljala le kot podlago zahtevku za razveljavitev (poroštvene) pogodbe zaradi napak volje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00067538
ZPP člen 105a, 105a/3. ZGD-1 člen 515, 515/1.
neplačana sodna taksa - domneva o umiku pritožbe - zakoniti zastopnik - bolezen zakonitega zastopnika
Uveljavljeni položaj zakonitega zastopnika, ki je v bolniškem staležu, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Zakoniti zastopnik tožene stranke vodi njene posle in jo zastopa. V tem okviru bi moral poskrbeti za to, da bi bilo omogočeno njeno delovanje, kar vsebuje tudi sposobnost za plačilo sodne takse.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00067124
ZPrCP člen 8, 8/1. ZP-1 člen 57, 57/3.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - oblika krivde - zakonska domneva - lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - razlogi o krivdi - subjektivni element - obrazložitev
V konkretnem primeru je bil storilcu izdan plačilni nalog, za katerega pa tretji odstavek 57. člena ZP-1, ki določa, katere sestavine mora vsebovati, ne določa, da bi moral prekrškovni organ vanj vnašati tudi subjektivne znake prekrška, torej ugotavljati obliko krivde, s katero je storilec storil prekršek.
Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP se odgovornost lastnika (oziroma imetnika pravice uporabe) za prekršek domneva, kar pomeni, da se ne domneva le dejstvo, da je lastnik vozila tisti, ki je storil prekršek, ampak se domneva tudi, da je za prekršek odgovoren. Gre za zakonsko domnevo, glede katere pa ima storilec možnost, da jo ovrže, če dokaže, da prekrška ni storil. Tudi sicer je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo, da v konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost lastnika ali uporabnika vozila, temveč za zakonsko domnevo, ki je izpodbojna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067511
ZMZPP člen 68, 69. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 3-a.
Bruseljska uredba - navezne okoliščine - razveza zakonske zveze - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - sklep o nepristojnosti - zavrženje predloga
Uredba taksativno določa, katere so navezne okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da je za odločanje v sporu pristojna država članica. Naveznih okoliščin, ki jih ponuja predlagateljica, Uredba ne predvideva in ne omogoča, da se jih uporabi. Tudi kriterijev iz 68. in 69. člena ZMZPP stranki ne izpolnjujeta. To pa pomeni, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno sodbo kazenskega sodišča - kaznovalni nalog - silobran - škoda, povzročena v silobranu - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe - pretep - napad z nožem - udarec s pestjo v obraz - povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključitev protipravnosti zaradi silobrana
Zmotno je tožnikovo stališče, da se je sodišče prve stopnje oprlo na razloge v obrazložitvi kazenske sodbe, ki je bila izdana v okviru postopka izdaje kaznovalnega naloga. Pravilno se je oprlo zgolj na dejstva iz opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe, ki tvorijo podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da je toženec udaril tožnika z namenom, da bi odvrnil od sebe istočasen napad in je bila takšna obramba tudi nujno potrebna. Glede na dejstvo, da je imel tožnik v roki nož, je bil napad usmerjen zoper dobrini življenja in telesne integritete, obramba toženca pa zgolj zoper dobrino telesne integritete, pri čemer bistveno manjše intenzivnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je bila obramba sorazmerna intenzivnosti napada.
tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stroški preživljanja - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - upravičenec do denarne socialne pomoči - bodoče negotovo dejstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da morajo biti spremembe bistvene. Višje cene, podražitve oziroma splošno zvišanje življenjskih stroškov, samo po sebi ne morejo pomeniti okoliščin, ki bi bile podlaga za sodni poseg v pravnomočno določeno preživnino. Te so krite z usklajevanjem preživnin.
Po oceni pritožbenega sodišča je tudi razporeditev bremena stroškov za preživljanje otroka v obsegu ¾ oče in ¼ mati primerna. Zgolj numerični izračun dnevnega preživljanja časa za to porazdelitev ni primeren. Upoštevati je treba vse relevantne okoliščine, tako kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje, ko je upoštevalo, da so preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca še vedno precej boljše od materinih (zato tudi ni potrebe, da bi sodišče opravljalo dodatne poizvedbe o njegovem premoženjskem stanju), da mati pri zelo zmanjšanem obsegu stikov nosi praktično celotno breme varstva in vzgoje, le občasno jo za krajši čas prevzame oče, da mora mati poskrbeti za otrokovo varstvo, ko je vrtec zaprt, da jo obremenjuje nakup slušnega aparata, očeta pa znatno kreditno breme, in da imata oba le enega otroka. S tem, ko bo oče plačeval po 460 EUR mesečno in prispeval potne ter še nekatere ostale stroške, je porazdelitev stroškov preživljanja povsem ustrezna. Mati bo brez dvoma razliko lahko krila, lahko si bo pomagala tudi s socialnimi transferji, ki jih trenutno še ima. Bodoče negotovo dejstvo pa je, da mati socialnih transferjev ne bo več prejemala in zato to na višino preživnine ne more vplivati.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dol pri Ljubljani (1998) člen 1. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dol pri Ljubljani (2014) člen 1.
nujna pot - ugotovitev služnosti pravice hoje in voženj - potrebe gospodujočega zemljišča - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - izračun nadomestila - odmera nadomestila - merila za ugotovitev vrednosti zemljišča - tržna cena - stavbna zemljišča - dokaz s sodnim izvedencem - kategorizacija javnih cest - kategorizirana javna pot - opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - neustavnost občinskih odlokov
Izvedenec je pri izračunu izhodiščne vrednosti parcel upošteval, da se nujna pot ustanavlja za trajno obdobje, da bo vpisana v zemljiško knjigo, da se lahko prenaša na pravne naslednike, da gre za eno lastniško nepremičnino na gospodujočem zemljišču in s tem za manjše število uporabnikov, in da gre za srednjo povprečno stopnjo obremenjenosti služečih zemljišč.
Če se nujna pot določi po že obstoječi poti, je pri izračunu nadomestila treba upoštevati tudi vrednost zgrajene poti ter število subjektov, ki imajo pravico pot uporabljati.
OZ člen 179, 299, 299/1, 378, 378/1. ZDOdv člen 31, 35, 35/1.
odškodninska odgovornost države RS - neutemeljen pripor - bivalne razmere v priporu - odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - dokazi in dokazovanje - zaslišanje kot dokazno sredstvo - primernost dokaznega sredstva - prosta presoja dokazov - obseg in višina škode - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Kot toženka sama navaja, so priče za dokazovanje premoženjske škode načeloma manj primerno dokazno sredstvo (bolj primerni so npr. računi). Vendar naše procesno pravo dokaznih pravil ne pozna. Če je stroške (škodo), ki jih je imel tožnik v neupravičenem priporu s telefoniranjem, sodišče prve stopnje ugotovilo z zaslišanjem prič in tožnika ter jih razumno ocenilo, se pritožbeno sodišče s tem lahko strinja, ni pa ekonomično, da se v te namene zasliši prav vse predlagane priče. Prisoja premoženjske škode je zato pravilna in zakonita.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sojenja - sorodstveno razmerje
Sodišče mora poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.
Obstoj dogovora o dejanskem obsegu služnosti, ki se je tudi izvajal, je v nasprotju s tezo tožnikov o nedoločljivosti predmeta obveznosti in posledični ničnosti služnostne pogodbe.
Služnostni upravičenec mora svojo pravico izvrševati v dogovorjenem obsegu. Razširjanje služnosti ni dopustno. Čezmerno izvrševanje služnosti predstavlja nedopusten poseg v lastninsko pravico. Ker je toženka pri izvrševanju služnosti prekoračila svoja upravičenja, je zahteva lastnikov služeče nepremičnine za pravno varstvo utemeljena.
Namen stvarne služnosti je v koristi, ki omogoča izvrševanje lastninske pravice na gospodujoči nepremičnini. Kar pa ne pomeni, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča opravičujejo razširitev stvarne služnosti, niti, da imajo interesi služnostnega upravičenca avtomatično prednost pred interesi služnostnih zavezancev.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - način izvrševanja stikov - razširitev stikov - mladoletni otroci - stanje v času odločanja - obseg stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovno znanje
Razširjen obseg stikov bi omogočil večjo medsebojno povezanost med očetom in otroki. Obseg, v okviru katerega so potekali stiki (torek in sreda popoldan) je bil nezadosten, da bi lahko omogočal grajenje oziroma ohranitev zaupljivega odnosa, dobrih in kvalitetnih odnosov z očetom, ki imajo pomembno vlogo za regulacijo čustev in čutenj pri otrocih ter nedvomno prispevajo k ustvarjanju njihovega notranjega občutka, da so vredni in ljubljeni.
pripadajoče zemljišče k stavbi - stroški nepravdnega postopka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stroški etažnega lastnika - predujem za stroške - razmerja med etažnimi lastniki - izvršba na denarna sredstva na računu - rezervni sklad - prodaja posameznega dela stavbe
Če je udeleženec založil predujem za potrebne stroške postopka, ki so skupni stroški etažnih lastnikov stavbe v etažni lastnini, sodišče odloči, da mu vsakokratni etažni lastniki oziroma pridobitelji posameznih delov v stavbi vsak sorazmerno svojemu idealnemu deležu solastnine na skupnih delih stavbe povrnejo plačani predujem v treh mesecih.
stroški pravdnega postopka - odvetniški stroški - nagrada za drugo obrazloženo vlogo - nagrada odvetnika za druge vloge - nagrada za sestavo vloge
Vloge tožene stranke z dne 16. 2. 2023 ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo, saj v njej tožena stranka le nasprotuje združitvi postopkov in predloga zavrženje tožbe, kar vsekakor ne terja nobene obrazložitve. Ker vloga z dne 16. 2. 2023 predstavlja opravilo, opravljeno med zastopanjem v pravdnem postopku, je treba uporabiti tarifo, ki ureja plačilo v pravdnem postopku, to pa so tarifne številke 19 – 22. Konkretno pride v poštev 4. točka tarifne številke 20 Odvetniške tarife (dokazni predlog in druge vloge), zato je tožena stranka za vlogo z dne 16. 2. 2023 upravičena do 50 točk in 2% materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,60 EUR.
Delodajalec ne more odgovarjati v razmerju do tožeče stranke tudi za del, za katerega je nastanek škode mogoče pripisati delavcu. Razlog za tako stališče je varstvo položaja oškodovanca, kar je namen zavarovanja. Ker bi obstajala možnost regresa delodajalca do delavca, bi namreč v nasprotnem primeru lahko prišlo do situacije, ko bi škodo kljub zavarovanju moral povrniti delavec sam. Drugače pa velja za druge morebitne povzročitelje škode, to je tretje. Po splošnem pravilu 186. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za škodo, ki jo več oseb povzroči oškodovancu, ti odgovarjajo solidarno. Njihovega (morebitnega) prispevka k nastanku škode zato pri odločanju o tem, do povrnitve kolikšnega dela stroškov z zdravljenjem je Zavod upravičen, ni mogoče upoštevati
Glede na pritožbeno neizpodbito ugotovitev, da dogovor iz leta 1985 spornih 6 nepremičnin, ni obsegal, je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da pok. A. A. glede spornih 6 nepremičnin, ni bil v dobri veri. Zato pogoji za priposestvanje niso izkazani.