invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pravice na podlagi invalidnosti lahko zavarovanec uveljavi le, če je pri njem prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju v času, ko je opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan, in ne v primeru (kot je tožnikov), ko zavarovanec že pred pričetkom dela (pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe) za delo ni bil zmožen.
ZPIZ-1 člen 60, 62, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 4/2. ZPP člen 254.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedensko mnenje - nasprotje
Ker so stališča izvedencev glede odgovora na vprašanje, ali je tožnikova bolezen (alergijski rinitis, astma) poklicna ali pa je le povezana z delom (pri čemer naj bi se tožnik že rodil kot atopik, delovne razmere pa so predstavljale le sprožilni moment za razvoj alergične reakcije, ki se kaže kot astma), različna, bi sodišče prve stopnje ta nasprotja moralo odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedencev oziroma z določitvijo novih izvedencev.
denarna socialna pomoč - prepoved reformatio in peius
Toženec ni ravnal zakonito, ko je pri presoji prvostopne odločbe o priznanju denarne socialne pomoči odločil v tožnikovo (pritožnikovo) škodo na podlagi drugače ugotovljenega dejanskega stanja (ko je ob pritožbi, s katero je stranka zahtevala priznanje socialne pomoči v višjem znesku, odločil, da je stranka dolžna povrniti preveč izplačane zneske socialne pomoči), ne da bi bili za odločanje v škodo pritožnika izpolnjeni pogoji po ZUP.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - brezposelna oseba
Tožnik kot brezposelna oseba ne more pridobiti pravice do premestitve, ima pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, v konkretni zadevi po štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Skladno s to pravico ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročanje - sprememba naslova - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je vročitev sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki opravilo, tako da je pisanje pritrdilo na sodno desko, saj je torej tožena stranka spremenila svoj sedež in te spremembe ni sporočila sodišču Posledica takšne vročitve sodne odločbe pa je, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, z iztekom izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiva.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – zastavni upnik – vrstni red poplačila – vabilo na razdelitveni narok
Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.
Vložnik je na ZPIZ Slovenije poslal vlogo, ki je bila nato posredovana sodišču. Sodišče je s sklepom vložniku naložilo, da vlogo, v kolikor zahteva sodno varstvo, označi kot tožbo in jo dopolni, tako da navede toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, navede razloge, zaradi katerih izpodbija dokončno odločbo ter opredeli tožbeni zahtevek. Dopolnjeno vlogo, prevedeno v slovenščino, naj predloži sodišču v roku 30 dni. Ker vložnik ni ravnal skladno s tem sklepom, v katerem je bil tudi opozorjen na možnost brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
Za zaključek, da je bila tožba toženi stranki pravilno osebno vročena, ni pomembno, ali je bila kot naslovnica sodnega pisanja seznanjena s tem, da je dobila obvestilo o prispelem pisanju.
ZDSS-1 člen 5. ZSL člen 33.a, 34.a. ZFDO člen 2, 2/2, 13, 13/2.
stvarna pristojnost - nepoklicni župan - plačilo za delo
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno, pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki se opravlja trajno in neprekinjeno, ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskih, je sklepati, da je tožeča stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja, za odločanje pa je stvarno pristojno delovno sodišče.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor
Tožnik se je zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi udeležil osebno, poleg tega je bil pri zagovoru prisoten tudi njegov pooblaščenec. Zagovor je podal ustno in pisno. Njegova pravica do obrambe tako ni bila kršena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Toženec je tožniku utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se ta na delu ni zglasil več kot 5 dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa toženca tudi ni obvestil. Pri tem je nebistveno, koliko neizkoriščenega letnega dopusta je tožnik še imel, saj ni niti zatrjeval niti dokazal, da je izostal opravičeno, ker je koristil (odobreni) letni dopust.
izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – ugovorni razlogi – ničnost notarskega zapisa – načelo formalne legalitete
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na katerega je sodišče prve stopnje v skladu z načelom formalne legalitete vezano, zato ugovorno zatrjevana ničnost notarskega zapisa ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga v tem izvršilnem postopku.
OZ člen 142, 142/1, 149, 153, 153/2, 153/3, 154/4.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - odgovornost staršev
Ker je bil oškodovanec ob škodnem dogodku star štiri leta, ni moč govoriti o prispevku oškodovanca v okviru tretjega odstavka 153. člena OZ, temveč je treba uporabiti četrti odstavek 153. člena OZ, po katerem tretji (torej starši, ki za otroka do sedmega leta starosti odgovarjajo ne glede na krivdo), ki so prispevali k nastanku škode, zanjo odgovarjajo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari.
ZPP člen 92, 93, 94, 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/3.
obnova postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zastopanje - pooblastilo za zastopanje - odvetnik
Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Tožeča stranka ni vložila tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ampak je zoper sodno poravnavo, ki jo je sklenila s toženo stranko, vložila pritožbo. Takšna pritožba se kot nedopustna zavrže.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.