Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine. Pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne v neprimernem času. Sodišče lahko le odloži delitev (največ za tri leta), ne more pa zaradi neprimernosti časa zavrniti predloga za razdelitev nepremičnin, ki so v solastnini. Predlagateljeva pravica do delitve tudi ni odvisna od velikosti solastninskega deleža, prav tako pa tudi ne od tega, kateri od udeležencev uživa sporno nepremičnino oziroma ali jo uživa s soglasjem predlagatelja ali brez soglasja.
Začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s tožbenim zahtevkom in se z njo terjatev ne zavaruje ali ureja sporno razmerje, v postopku s tem zahtevkom ne more biti izdana.
dedni dogovor – sporazum o delitvi zapuščine – učinek sodne poravnave
Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.
Sklenitev sodne poravnave je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga od trenutka, ko se sporazum strank vpiše v zapisnik in ga stranki podpišeta, ni več mogoče preklicati. Od podpisa zapisnika o sklenitvi sodne poravnave je mogoče napake volje uveljavljati le še z izrednim pravnim sredstvom – tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
Prvostopenjsko sodišče bi lahko razpisalo narok, kjer bi stranki s podpisom zapisnika sklenili sodno poravnavo o preživnini tudi za dodatno (drugo) obdobje. Vendar pa je tožeča stranka sama predlagala, naj sodišče, ker sta stranki sporazumni, samo dopolni sodno poravnavo. To je sodišče prve stopnje storilo z izpodbijanim sklepom, v katerem zgolj povzema sporazum pravdnih strank. Zato glede na navedeno in ob analogni uporabi četrtega odstavka 307. člena ZPP, tudi tak sklep ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065266
ZNP člen 112, 114, 128. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
lastninska pravica več oseb – skupna lastnina – postopek za delitev skupnega premoženja – postopek za ureditev razmerij med solastniki – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev postopka
Predlagateljica terja tako delitev skupnega premoženja kot tudi ureditev razmerij med skupnima lastnikoma nepremičnine, kar medsebojno ni združljivo. Namen ureditve razmerij med skupnimi lastniki je v neki bodoči, trajnejši rabi stvari, katere lastninski režim bo ostal nespremenjen, medtem ko je cilj postopka za delitev skupnega premoženja ravno sprememba lastništva stvari.
Drži sicer, da bi sodišče predlagateljici načelno lahko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, v kolikor ji pred izdajo sklepa ni dalo možnosti, da se izjavi glede trditev nasprotnega udeleženca, vendar zgolj v primeru, da bi se izpodbijani sklep opiral tudi na trditve iz odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 1, 13. ZNP člen 1. ZVEtL člen 26,28. SPZ člen 99.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom – določitev pripadajočega zemljišča stavbi – varstvo lastninske pravice - negatorna tožba
Sporno vprašanje, ali je vknjiženi lastnik veljavno pridobil lastninsko pravico na zemljišču, ki predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, ne more biti predmet presoje nepravdnega sodišča v postopku, ki teče na podlagi določb ZVEtl.
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO – TUJCI – PRAVO DRUŽB
VSL0068592
URS člen 68. SPZ člen 92. ZUVza člen 1, 3, 3/1. ZD člen 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tuj državljan – vzajemnost – družbenik izbrisane družbe
Družbenik, ki je državljan Bosne in Hercegovine, na podlagi pravil ZZFPPod, kljub ustavni odločbi v zadevi U-I-135/00, iz katere izhaja, da prevzamejo družbeniki ob izbrisu družbe tudi morebitno premoženje družbe (univerzalni pravni nasledniki), lastninske pravice na obravnavani nepremičnini zaradi kogentnih predpisov ni mogel pridobiti.
V primeru spremenjenih dejstev, zaradi katerih ne bi bili več izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo tega dejstva na podlagi ustrezne odločbe UE, ki je zemljiščem odvzela takšen status.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0062664
ZVPot člen 1, 41, 41/1. ZPP člen 8. OZ člen 240, 250.
zamuda pri izpolnitvi pogodbe – pogodbena kazen
Pomemben je le zaključek sodišča, da se tožnik kot kupec stanovanja s podpisom listine, v razmerju do tožene stranke, ni strinjal s podaljšanjem roka izročitve stanovanja, niti se ni odpovedal zahtevi za uveljavljanje pogodbene kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064087
ZVCP člen 2, 2/1, 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1. OZ člen 154.
vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – izpodbojna domneva – pričakovana ovira - izguba zavarovalnih pravic – zavrnitev dokaznega predloga
Na cesti stoječe vozilo udeleženca, ki je pred tem vzvratno zapeljal s parkirišča na cesto, ne da bi se prepričal, ali lahko to varno stori, ne predstavlja ovire, ki bi jo toženec moral pričakovati. Gre za samostojen vzrok, ki izključuje vzročno zvezo med alkoholiziranostjo toženca ter nastalo škodo, zaradi česar toženec ni izgubil zavarovalnih pravic.
Vzročna zveza ni hipotetična predpostavka ampak mora biti za njen obstoj podan niz medsebojno logično povezanih resničnih dejstev, ki so privedli do nastanka škode.
stroški – stroški postopka – spor o zakonitem preživljanju – vrednost spornega predmeta – vrednotenje odvetniških storitev – spor o vzgoji in varstvu – spor o določitvi stikov
Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.
predlog za obnovo postopka – nepopolna vloga – nepopoln predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – vrnitev v dopolnitev
ZPP v postopku predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka ne izključuje uporabe 108. člena, na podlagi katerega sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo pošlje vložniku v popravo ali dopolnitev in šele če vložnik v določenem roku tega ne stori, vlogo zavrže.
Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala biti na podlagi ZDVDTP z odločbo določena invalidnost tožnice do 26. leta starosti in da tožbeni zahtevek tožnice ne bi bil utemeljen tudi v primeru, če bi izvedenec potrdil obstoj invalidnosti tožnice v času do 26. leta starosti. Odločilne so okoliščine: ali tožnica zaradi invalidnosti ni sposobna za samostojno življenje, ali zato nima zadostnih sredstev za preživljanje, in ali je do njene invalidnosti prišlo do 18. leta starosti oziroma do končanega šolanja do starosti 26. let.
Ob tem, da je na materi pretežen del vzgoje in varstva obeh otrok, je sodišče razmerje spremenilo tako, da toženec krije 60% potreb otrok.
Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da ima toženec tri otroke in se lahko primerljiv znesek preživnine upošteva tudi za hčer G. ter znašajo tako njegove preživninske obveznosti okoli 570,00 EUR mesečno, od dohodka pa mu ostane 350,00 EUR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda
Četudi je res, da tožnica ni solastnica vseh nepremičnin, naštetih v predlogu in v določenih primerih predkupne pravice kot solastnica ne more uveljavljati, je odločilno, da že njene trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe ne zadostujejo za verjetno izkazane okoliščine po t.i. subjektivnem merilu, torej, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
poseg v čast in dobro ime - objava članka - presoja pravične denarne odškodnine
Za škodo zaradi posega v čast ali raznašanje neresničnih trditev odgovarja tisti, ki je vedel, da so trditve neresnične ali pa bi moral vedeti, da so neresnične, ne pa tudi tisti, ki sicer navaja kaj neresničnega, ne da bi vedel, da je neresnično, če je s tem zasledoval resen interes.
motenje posesti – namen posestnega varstva – petitorni spor – upnikov pravni interes za izvršbo – ugasnitev izvršilnega naslova – sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov
V primeru, ko je v petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.