stari ZDR – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Pridobitev finančnih sredstev s strani Republike Slovenije oziroma sklenitev pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje o povračilu prispevkov za tožnika ne predstavlja zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker tožena stranka drugega razloga za sklenitev te pogodbe ni dokazala, se šteje pogodba o zaposlitvi za določen čas za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 192, 200, 203, 154, 154/1, 158, 192, 200, 203.
odškodnina - negmotna škoda - nezgoda pri delu
Do nezgode ni prišlo zaradi tega, ker je bil stroj ves čas vklopljen, ampak zaradi tožnikovega posega v stroj. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da je lahko podana le krivdna odgovornost tožene stranke. Sodišče pa je pravilno tudi zaključilo, da je tudi tožnik soodgovoren, saj je z roko segel v področje stroja, ne da bi ga prej izklopil. Ker je odgovornost delovne organizacije strožja, profesionalna, je po mnenju pritožbenega sodišča ob upoštevanju vseh okoliščin, šteti, da je odgovornost tožene stranke 60 %, oškodovanec pa je dolžan nositi negativne posledice svojega ravnanja v višini 40 %.
pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – utemeljen strah
Tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke ter mobbinga, strah pred izgubo zaposlitve, zaradi katerega naj bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pa ni utemeljen strah, zaradi katerega bi se pogodba o zaposlitvi razveljavila.
javni uslužbenec – vojak – prenehanje delovnega razmerja – neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta
Tožnik ni bil razporejen na vojaško dolžnost, zato je odločba o prenehanju delovnega razmerja zaradi neizpolnjevanja splošnih ali posebnih pogojev, določenih z zakonom, za poklicno delo na obrambnem področju, nezakonita. Navedeni način prenehanja delovnega razmerja pride v poštev le za delavce, ki poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, ne pa za tožnika – civilno osebo, ki poklicno dela v vojski.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ne temelji na domnevi, da je delavec storil v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitana ravnanja, ampak jo utemeljujejo okoliščine, ki so se pojavile med postopkom ter interesi strank, ki so ali bi utegnili biti ogroženi. V kolikor takšne okoliščine in interesi strank niso ugotovljeni, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev - javna listina - dokazovanje
Vročilnica ima elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno; v konkretnem primeru je torej potrjeno, da je bila omenjena sodna odločba toženi stranki vročena 2.4.2007. Vendar pa je glede na določilo 3. odst. 224. čl. ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Konkretno poskuša to tožena stranka v pritožbi s svojimi trditvami, da je na vročilnici pomotoma odtisnjen datum 2.4.2007 (ker datum na datirki ni bil premaknjen) in da ji je bila sodna odločba dejansko izročena 3.4.2007 (6. odst. 149. čl. ZPP). V tem smislu predlaga izvedbo določenih dokazov.
Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe ni dolžno opredeliti prav do vseh prvin trditvenega gradiva, prav tako pa tudi ne do vseh prvin dokaznega gradiva. Opredeliti se je dolžno do tistega, kar je bistveno.
Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno uporabilo določbo 1.odst. 318.čl. ZGD-1, saj je več kot očitno, da revizor posebne revizije (členi 318-321 ZGD-1) ne more opraviti, če sploh ne ve, kateri posli družbe so predmet njegovega revidiranja. O tem vprašanju revizor ne more odločiti po lastni presoji, temveč zgolj na podlagi celovitega in konkretno opredeljenega skupščinskega sklepa o imenovanju posebnega revizorja (oziroma sodnega sklepa, če skupščina predlog o imenovanju posebnega revizorja zavrne - člen 318/2 ZGD-1).
ZOR člen 206, 206/1, 206/4, 414, 414/1, 939. OZ člen 376.
zakonita subrogacija – škoda za uničeno vozilo – odgovornost več povzročiteljev za škodo – solidarna odgovornost – tek zamudnih obresti
Pritožba pravilno opozarja, da gre v tem primeru za zahtevek tretjega (to je države), ki je zahtevala povrnitev carinskih dajatev od L., to je zavarovanca tožeče stranke. Če bi vozilo ostalo v carinski coni in ga toženci ne bi odpeljali iz nje, teh dajatev zavarovancu tožene stranke ne bi bilo potrebno plačati. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da v tem primeru ni kritja po zavarovalni polici, češ da to ni zahtevek tretje osebe.
mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje
Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvršitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, vendar mora biti pri tem obdolženemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo.
ZPIZ/92 člen 8, 202, 202/3. ZMEPIZ člen 45. Pravilnik ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
lastnost zavarovanca - plačilo prispevkov - delavec v delovnem razmerju
Tožnica je zahtevala priznanje lastnosti zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju za čas, za katerega je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, pa niso bili plačani prispevki. Ker se spor nanaša na čas veljavnosti ZPIZ/92, ko plačilo prispevkov za priznanje statusa zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni bil pogoj za delavce v delovnem razmerju, ampak le za samostojne zavezance, je njen tožbeni zahtevek utemeljen.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki z dodelitvijo 15-dnevnega roka za odgovor omogočilo, da ta na trditve tožeče stranke odgovori. Popolnoma zgrešeno pa je stališče, da je imela tožeča stranka še tudi po prejemu te vloge možnost in pravico podati nove trditve in predlagati nove dokaze.
Dokazno breme, da je toženec tožniku plačal tudi 490.000,00 SIT je res na tožencu, vendar pa je toženec za te svoje trditve ponudil dokaze. Ne glede na to, da toženec na glavno obravnavo, na kateri naj bi se ti dokazi izvajali, ni prišel in zato ni mogel biti zaslišan sam kot stranka postopka, pa ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da prič, ki so bile predlagane glede tega, da so bili položeni pri tožeči stranki posamezni zneski v skupni višini 490.000,00 SIT ni zaslišalo, ker naj bi se taka plačila dala dokazovati le z listinskimi dokazi. Takih dokaznih pravil pravdni postopek ne pozna, je pa ta kršitev vsekakor lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZOR člen 154. URS člen 26. ZPP člen 154, 157. ZP člen 37, 37/3, 168, 168/2.
protipravno ravnanje državnega organa - odvzem avtomobila - nadomestitev vrednosti - stroški postopka - navedba vrednosti spornega predmeta
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava odločitev organa še ni protipravna. V sodni praksi je enotno stališče, da pravno stališče, ki ga sprejme določen organ na določeni stopnji odločanja in ki se kasneje po odločitvi inštančnega organa izkaže kot nepravilno, samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
predpogodba - prodaja nepremičnine - prekluzivni rok
Rok, določen v 5. odst. 45. čl. ZOR (5. odst. 33. čl. OZ) je prekluzivni rok. Na prekluzivni rok pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (glej 274. čl. ZPP).
najemna pogodba - večstanovanjska stavba - subsidiarna odgovornost - poslovodstvo brez naročila
Sklicevanje tožene stranke v pritožbi na določilo 24. čl. Stanovanjskega zakona je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno. V konkretnem primeru namreč sodišče prve stopnje zahtevku tožeče stranke ni ugodilo zato, ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o storitvah, ampak na nepogodbeni podlagi, to je na podlagi poslovodstva brez naročila (223. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR). V takem primeru pa so določila Stanovanjskega zakona, ki govorijo o pogodbenem razmerju med lastnikom in najemnikom, že zato neuporabna.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju FLRJ člen 6, 6/6.
priznanje lastninske pravice – nacionalizacija – upravni postopek – državljanstvo lastnika
Nepremičnine, ki so predmet tega pravdnega postopka, so vpisane v zemljiški knjigi na toženo stranko na podlagi nacionalizacije, ki je bila na območju na katerem ležijo, izpeljana 08.10.1972. Sama nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja na kakšni pravni podlagi (s pravnim poslom, dedovanjem in drugim) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki je nacionalizirano.
V obravnavanem primeru je tožbeni zahtevek izpolnila le ena od solidarno zavezanih strank, druga (ki je nastopala v vlogi navadne sospornice) pa se je izpolnitvi zahtevka upirala. Po oceni pritožbenega sodišča se zato ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu (prvotoženi stranki) enak učinek, kot če bi drugotožena stranka ta zahtevek, ki se mu je upirala, sama izpolnila.