ZPIZ/92 člen 8, 202, 202/3. ZMEPIZ člen 45. Pravilnik ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
lastnost zavarovanca - plačilo prispevkov - delavec v delovnem razmerju
Tožnica je zahtevala priznanje lastnosti zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju za čas, za katerega je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, pa niso bili plačani prispevki. Ker se spor nanaša na čas veljavnosti ZPIZ/92, ko plačilo prispevkov za priznanje statusa zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni bil pogoj za delavce v delovnem razmerju, ampak le za samostojne zavezance, je njen tožbeni zahtevek utemeljen.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev - javna listina - dokazovanje
Vročilnica ima elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno; v konkretnem primeru je torej potrjeno, da je bila omenjena sodna odločba toženi stranki vročena 2.4.2007. Vendar pa je glede na določilo 3. odst. 224. čl. ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Konkretno poskuša to tožena stranka v pritožbi s svojimi trditvami, da je na vročilnici pomotoma odtisnjen datum 2.4.2007 (ker datum na datirki ni bil premaknjen) in da ji je bila sodna odločba dejansko izročena 3.4.2007 (6. odst. 149. čl. ZPP). V tem smislu predlaga izvedbo določenih dokazov.
Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe ni dolžno opredeliti prav do vseh prvin trditvenega gradiva, prav tako pa tudi ne do vseh prvin dokaznega gradiva. Opredeliti se je dolžno do tistega, kar je bistveno.
Dokazno breme, da je toženec tožniku plačal tudi 490.000,00 SIT je res na tožencu, vendar pa je toženec za te svoje trditve ponudil dokaze. Ne glede na to, da toženec na glavno obravnavo, na kateri naj bi se ti dokazi izvajali, ni prišel in zato ni mogel biti zaslišan sam kot stranka postopka, pa ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da prič, ki so bile predlagane glede tega, da so bili položeni pri tožeči stranki posamezni zneski v skupni višini 490.000,00 SIT ni zaslišalo, ker naj bi se taka plačila dala dokazovati le z listinskimi dokazi. Takih dokaznih pravil pravdni postopek ne pozna, je pa ta kršitev vsekakor lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
predpogodba - prodaja nepremičnine - prekluzivni rok
Rok, določen v 5. odst. 45. čl. ZOR (5. odst. 33. čl. OZ) je prekluzivni rok. Na prekluzivni rok pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (glej 274. čl. ZPP).
ZOR člen 206, 206/1, 206/4, 414, 414/1, 939. OZ člen 376.
zakonita subrogacija – škoda za uničeno vozilo – odgovornost več povzročiteljev za škodo – solidarna odgovornost – tek zamudnih obresti
Pritožba pravilno opozarja, da gre v tem primeru za zahtevek tretjega (to je države), ki je zahtevala povrnitev carinskih dajatev od L., to je zavarovanca tožeče stranke. Če bi vozilo ostalo v carinski coni in ga toženci ne bi odpeljali iz nje, teh dajatev zavarovancu tožene stranke ne bi bilo potrebno plačati. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da v tem primeru ni kritja po zavarovalni polici, češ da to ni zahtevek tretje osebe.
V obravnavanem primeru je tožbeni zahtevek izpolnila le ena od solidarno zavezanih strank, druga (ki je nastopala v vlogi navadne sospornice) pa se je izpolnitvi zahtevka upirala. Po oceni pritožbenega sodišča se zato ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu (prvotoženi stranki) enak učinek, kot če bi drugotožena stranka ta zahtevek, ki se mu je upirala, sama izpolnila.
dediščinska tožba - zahtevek za izročitev zapuščine novega dediča - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - začetek teka roka - zapustnik razglašen za mrtvega
Objektivni rok za vložitev tožbe iz 223. člena ZD, v primeru, ko gre za zapustnika, ki je razglašen za mrtvega, začne teči s trenutkom pravnomočnosti odločbe o razglasitvi za mrtvega.
nadaljevanje izvršbe - aktivni družbeniki - ugovor novega dolžnika
Za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje v navedenem delu je zadoščala že njegova ugotovitev, ki niti ni predmet pritožbenega izpodbijanja, da sta bila (tudi) pritožnika družbenika izbrisane družbe in da je upnik pravočasno, v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu RS, predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike (4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod).
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju FLRJ člen 6, 6/6.
priznanje lastninske pravice – nacionalizacija – upravni postopek – državljanstvo lastnika
Nepremičnine, ki so predmet tega pravdnega postopka, so vpisane v zemljiški knjigi na toženo stranko na podlagi nacionalizacije, ki je bila na območju na katerem ležijo, izpeljana 08.10.1972. Sama nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja na kakšni pravni podlagi (s pravnim poslom, dedovanjem in drugim) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki je nacionalizirano.
mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje
Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvršitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, vendar mora biti pri tem obdolženemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo.
oporoka - lastnoročna oporoka - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Res je sicer, da je pokojna v nadaljevanju spremenila svojo poslednjo voljo, ki jo je izrazila v obliki sodne oporoke z dne 15.04.1988, ko je kasneje sestavila lastnoročno oporoko, s katero je med drugim kot dediče še preostalega premoženja (s katerim ni razpolagala v izročilni pogodbi z dne 07.01.1985) določila prvo in drugotoženo stranko. Vendar pa ta okoliščina, na katero se tožeči stranki ponovno sklicujeta v pritožbi, nima vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj ima zapis poslednje volje z dne 15.04.1988 naravo oporoke in ne dvostranskega pravnega posla oziroma dodatka k izročilni pogodbi med tožnikoma in pokojno.
odškodninska obveznost - predpostavke odškodninske obveznosti - protipravnost - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - svoboda izražanja
Toženka s tem, ko je medijem posredovala izjave o zdravljenju svoje hčere - o domnevno nestrokovnem posegu tožnika, ni prestopila meje svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS in ni s tem nedopustno posegla v tožnikovo čast in dobro ime.
Tožena stranka se svoji odgovornosti ne bi mogla izogniti, tudi če bi bilo z gotovostjo ugotovljeno, da madež izvira od viličarja. V tem primeru bi namreč do škode prišlo tako zaradi ravnanja imetnika viličarja kot zaradi opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki ni zagotovil varnih delovnih pogojev. Oba povzročitelja bi bila tožnici za škodo solidarno odgovorna (206. člen ZOR), zavarovalna pogodba pa nesporno pokriva škodo, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja zavarovanca (njegovo t.i. civilno odškodninsko odgovornost).
odlog izvršbe na predlog tretjega - obstoj pravice na predmetu izvršbe
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo s strani tretjega predložene listine in ugotovilo, da je tretji obstoj pravice v skladu s citirano zakonsko določbo (73. člen ZIZ) izkazal.