Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei prvega odstavka 112. člena ZPP (žalitve in nasilno vedenje delodajalca, nepreprečitev takšnega ravnanja s strani drugih delavcev) je podan, če žaljivo in nasilno ravnanje izvira s strani delodajalca ali nekoga, ki je z njim v delovnem razmerju, pa tudi v primeru, če delodajalec ni preprečil konflikta med delavcem in poslovnim partnerjem (oziroma sorodnikom) delodajalca, ki je delavca, ki je zanj opravljal delo po nalogu svojega delodajalca, napadel, mu prepovedal vstop v delavnico in mu grozil, da ne bo denarja.
Tožnik je s tožbo poleg plačila odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zahteval ugotovitev, da mu je na podlagi njegove izredne odpovedi pogodba o zaposlitvi prenehala, tožba s takšno vsebino pa v ZDR ni posebej predvidena, kar pomeni, da bi moral tožnik za njeno dopustnost izkazati obstoj pravnega interesa. Ta pogoj ni izpolnjen, saj lahko denarne zahtevke iz delovnega razmerja v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delavca uveljavlja neposredno pred sodiščem.
javni uslužbenec – vojak – prenehanje delovnega razmerja – neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta
Tožnik ni bil razporejen na vojaško dolžnost, zato je odločba o prenehanju delovnega razmerja zaradi neizpolnjevanja splošnih ali posebnih pogojev, določenih z zakonom, za poklicno delo na obrambnem področju, nezakonita. Navedeni način prenehanja delovnega razmerja pride v poštev le za delavce, ki poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, ne pa za tožnika – civilno osebo, ki poklicno dela v vojski.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Ker je tožnik po sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno s toženo stranko, izkoriščal poslovne zveze, pridobljene z delom in s tem kršil pogodbeno prepoved konkuriranja, ni upravičen do plačilo odmene za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pri tem ni bistveno, ali je tožena stranka zaradi te kršitve od tožnika zahtevala plačilo odškodnine za nastalo škodo oziroma pavšalne odškodnine, ki je bila za ta primer predvidena v pogodbi o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 58/1, 178, 178/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 22/1. ZUstS člen 44, 48. ZPP člen 2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost
Odvetnik, ki dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa, in izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima pravico do delne (starostne) pokojnine.
Ker tožnik v tožbi ni oblikoval tožbenega zahtevka, je sodišče izdalo sklep o popravi in ga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnal skladno z navedeno zahtevo. Pri tem bi ga moralo poučiti, kako naj pomanjkljivosti vloge odpravi: naj vlogo naslovi kot tožbo, v njej navede vse sestavine tožbe v smislu 180. člena ZPP ter oblikuje tožbene zahtevke v zvezi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, sklep o zavrženju nepopolne vloge ni zakonit.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tek 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR (če delavec krši pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja) je določen drugače, kot v primeru razlogov iz 2. do 6. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, in teče od dneva, ko se je izvedelo za kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca (ves čas, ko je možen kazenski pregon).
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ne temelji na domnevi, da je delavec storil očitane kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (ali da je storil kaznivo dejanje), ampak jo utemeljujejo okoliščine, ki so se pojavile med postopkom ali zaradi njega, ter interesi strank, ki so zaradi tega bili ali bi utegnili biti ogroženi. Upoštevati je treba okoliščine in interese na strani obeh strank, ki jih lahko predstavita le, če ju sodišče opozori na možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Če tega ne stori, ne more zakonito odločiti o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi in o odškodnini, predvideni za ta primer.
URS člen 154, 154. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 14, 14/2, 14, 14/2.
pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost - rok za sodno varstvo - poznavanje prava - zavrženje tožbe
Zatrjevane prevare, zaradi katerih je izpodbijal veljavnost pogodbe o zaposlitvi in aneksa k tej pogodbi, so bile tožniku znane že vsaj od izdaje dopisov, v katerih je toženi stranki predočil svoje očitke. To pomeni, da je tožba za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi in aneksa, vložena po poteku tridesetih dni od izdaje dopisov, prepozna. Takšno tožbo je potrebno zavreči (ne zavrniti tožbenega zahtevka), saj niso izpolnjene predpostavke za sodno varstvo.
: ZPIZ člen 12, 290, 290/1, 290/1-3. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2. ZMEPIZ člen 48, 48/2, 50.
lastnost zavarovanca - podlaga za zavarovanje - odločanje po uradni dolžnosti
Lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja tožena stranka po uradni dolžnosti, pridobi oseba v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje. Če pa je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000, pa ne glede na to, ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje, torej največ od 1. 1. 2000 dalje.
negmotna škoda - soprispevek oškodovanca - podest v trgovini - krivdna odgovornost
Starost 52 let in nošenje korekcijskih očal, ne predstavljajo takšnih okoliščin, ki bi tožnici narekovale, da mora biti pri gibanju v prodajnih prostorih še posebej previdna, bolj kot povprečno skrben in razgledan človek. Od vsakega povprečno skrbnega in razgledanega človeka pa se nedvomno pričakuje, da je pri
hoji po prodajnem prostoru, kljub temu, da je osredotočen predvsem na izdelke, pozoren tudi na okolico. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da ob upoštevanju ugotovljenih dejstev znaša prispevek tožnice k nastanku škode le 15% in ne 35%, kot je to ocenilo prvostopenjsko sodišče.
SZ člen 52, 52. SPZ člen 37, 37/1, 66, 123, 37, 37/1, 66, 123.
solastnina - uporaba solastne stvari - izključitvena tožba
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi kršil pravice drugih solastnikov in tako nobeden od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, druge pa izključi iz soposesti in souporabe.
Pravne podlage, ki opredeljuje izključitveno tožbo (čl. 52 SZ – 123 SPZ) ni mogoče uporabiti analogno za vsa solastninska razmerja, saj pomeni omejitev lastninske pravice, ki je dopustna le na podlagi zakona.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 73, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Do ukinitve funkcionalne enote vzdrževanja pri toženi stranki in s tem tožnikovega delovnega mesta, kar je bil razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, je prišlo izključno zaradi prenosa te dejavnosti na pogodbenega partnerja. Ker prenos dejavnosti delodajalcu prenosniku ne daje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Tožena stranka bi glede tožnika morala poskrbeti, da bi ga pogodbeni partner prevzel.
odpravnina – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – neustrezna zaposlitev
Tožnica je upravičena do odpravnine, saj je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonila ponudbo za neustrezno nadaljnjo zaposlitev, je v enakem položaju, kot da ponudbe neustrezne zaposlitve ne bi prejela, ampak bi ji tožena stranka le odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
predlog za izvršbo - verodostojna listina - prehod terjatve - prehod obveznosti - nov dolžnik - identiteta dolžnika
Prehod obveznosti po 24. čl. ZIZ je mogoč samo v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V postopku na podlagi verodostojne listine pa je presoja pasivne legitimacije omejena izključno na vprašanje ali je dolžnik v predlogu za izvršbo identičen z osebo dolžnika iz verodostojne listine. Stranki v izvršilnem postopku sta lahko le stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za verodostojno listino.
Kadar sta v eni listini, ki je podlaga predlagani vknjižbi, zajeta tako zavarovalni in razpolagalni pravni posel, je potrebno pri presoji ustreznosti Z.K. dovolila presojati listino kot celoto. Če prodajalec v samem tekstu Z.K. dovolila ni prej označen s podatki po čl. 31 in 32. ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označen v drugem delu listine, to ne narekuje zavrnitve predloga za vknjižbo zaradi neustreznega Z.K. dovolila.
URS člen 8, 8. ZIL-1 člen 18, 135, 135/1, 135/2, 18, 135, 135/1, 135/2.
patent - izključne pravice - uporaba snovi kot zdravila - neposredna uporaba trips - kršitev implementacije trips - horizontalna razmerja
Če po izrecni določbi zakona določena uporaba patentirane snovi ni kršitev določene vrste patenta, to že po naravi stvari lahko pomeni le, da so v tem obsegu omejene izključne pravice iz takšnega patenta.
Redno sodišče tako v sporu med posamezniki ne more izključiti učinka določbe 135. člen ZIL-UPB3 zaradi njene neskladnosti z 2. odstavkom 70. člena TRIPS tako, da na podlagi 8. člena Ustave neposredno uporabi 28. člen TRIPS. Če bi to storilo, bi razširilo obseg monopola, podeljenega upniku s strani države na škodo dolžnika in drugih zainteresiranih tretjih.
absolutna bistvena kršitev - spor majhne vrednosti - rok - navedbe - dokazi
V postopku v sporu majhne vrednosti, začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora sodišče stranke opozoriti, do kdaj smejo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. S tem ko sodišče ob izostanku pravilnega pravnega pouka o vlaganju pripravljalnih vlog ni upoštevalo vlogo tožeče stranke, ki je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in tako storilo absolutno bistveno kršitev iz 8.tč. II. odst. 339 čl. ZPP.
Z zahtevkom iz 115. člena ZIL-1 izumitelj ne more doseči oblikovalnega učinka v smislu (ponovnega) nastanka patenta kot registrske pravice, saj je vprašanje nastanka te pravice lahko le predmet ustreznega postopka pred pristojnim Uradom RS za intelektualno lastnino.
pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – utemeljen strah
Tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke ter mobbinga, strah pred izgubo zaposlitve, zaradi katerega naj bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pa ni utemeljen strah, zaradi katerega bi se pogodba o zaposlitvi razveljavila.
stari ZDR – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Pridobitev finančnih sredstev s strani Republike Slovenije oziroma sklenitev pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje o povračilu prispevkov za tožnika ne predstavlja zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker tožena stranka drugega razloga za sklenitev te pogodbe ni dokazala, se šteje pogodba o zaposlitvi za določen čas za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.