ZDR člen 7. URS člen 49, 49/2, 74, 74/1, 49, 49/2, 74, 74/1.
konkurenčna klavzula
S konkurenčno klavzulo se, ne glede na to, ali je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi ali v civilni pogodbi, varujejo ustavne pravice pogodbene stranke, v katere korist je dogovorjena, omejuje pa ustavne pravice nasprotne stranke. S podpisom takega dogovora se nasprotna stranka začasno odpove (začasno dopusti omejitev) svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve, ki jo zagotavlja URS v 2. odstavku 49. člena ter svobodni gospodarski pobudi, zagotovljeni v 1. odstavku 74. člena URS. Pri tem je pomembno to, da navedeni ustavni pravici po URS nista omejeni le na določen krog oseb, npr. na delavce v delovnem razmerju, ampak ju URS zagotavlja vsakemu človeku. To pomeni, da sta v konkretnem primeru zagotovljeni tudi prevzemniku dela kot stranki pogodbe o delu.
pobot - ugovor pobota terjatev - dolžnik - terjatev - prevzem dolga - poslovni delež - sodna poravnava - sodba
Sodna poravnava kljub temu, da izhaja iz dispozicije strank, ni pogodba v smislu 1089. in nadaljnjih členov ZOR, temveč sodna odločba, zato za sodno poravnavo ni mogoče uporabiti določb o ugovoru neizpolnitve po 1. odst. 122. čl. ZOR. Solidarnost dolžnikov ter enotnost upnikove terjatve pomeni, da delno ali popolno prenehanje obveznosti, ki ga doseže eden od solidarnih dolžnikov, učinkuje za vse sodolžnike (prim. 1. odst. 414. čl. ZOR). Zato je deloma utemeljen tudi ugovor tretjega dolžnika, saj je njegova solidarna obveznost deloma prenehala, kar je bilo ugotovljeno na podlagi ugovorov, ki jih je podal prvi dolžnik. Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med fizičnima osebama in ne med strankami tega postopka, zato kljub vpisu pogodbe v sodni register le-ta nikakor ne pomeni prenehanja obveznosti dolžnika - pravne osebe.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja
Ob sklenitvi delovnega razmerja podana izjava o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez vpisanega oz. sporazumno dogovorjenega datuma ne more biti zakonita podlaga za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Izjava delavca, v katero bistveni podatek (datum prenehanja delovnega razmerja) enostransko, brez soglasja delavca, vpiše delodajalec, je nična, saj nasprotuje temeljnemu pravnemu in moralnemu izhodišču, da vse bistvene elemente pravno zavezujoče izjave določa podpisnik izjave (103. člen ZOR)
Kadar gre za gospodarske spore majhne vrednosti sodišče izda le sodbo s skrajšano obrazložitvijo po 1. odst. 496. člena ZPP, ki obsega samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke oirajo zahtevke. Šele ko stranka napove pritožbo, izdela sodišče sodbo z obrazložitvijo, ki je po 324. členu ZPP sestavni del vsake sodbe.
ZPP člen 141, 141/1, 141/2, 141/3, 141, 141/1, 141/2, 141/3.
vročitev sodbe - pravilna vročitev
Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka v zvezi s pravilnostjo vročitve sodbe, zato ni mogoče presoditi, ali je bila vročitev sodbe pravilna. Od pravilnosti vročitve je odvisna tako odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kakor tudi odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker izpodbijana odločba nima razlogov o odmeri stroškov, tako da je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sicer navedlo, da odločitev temelji na določilih 154. in 155. člena ZPP, da je stroške odmerilo po specificiranem stroškovniku in skladno z odvetniško in taksno tarifo. Vendar pa se ni opredelilo do posameznih stroškovnih postavk, ker iz stroškovnika tožeče stranke, prdloženega na glavni obravnavi z dne 26.1.2000 (na listovni številki 51), ni razvidno, katere stroške in v kakšnem obsegu je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo.
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tudi tekom postopka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo.
razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - odpis parcel
S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100.
odškodninska obveznost - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Sodišče prve stopnje pa je z mnenjem, da tožniku ni uspelo dokazati, da je toženec zoper njega vložil krivo ovadbo, napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Tožnika je postavilo v položaj, da dokaže, da od toženca ni zahteval podkupnine. Takšno izhodišče sodišča prve stopnje bi izražalo stališče, da je tožnik storil kaznivo dejanje, za katero ga je toženec ovadil. Gre za napačno izhodišče, ki je tudi v nasprotju z domnevo nedolžnosti določeno v 27. členu Ustave RS in 2. odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Upoštevajoč okoliščine primera pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko naknadno predlaganih dokazov ni upoštevalo, ravnalo v skladu z 286.čl. ZPP. Možna bi bila sicer situacija, da stranka na podlagi (nepričakovane) izpovedi priče predlaga, da se izpoved te priče preveri še s kakšnim drugim dokazom, vendar pa v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ne more uspeti s trditvijo, da brez svoje krivde ni vedela, kaj bo ta priča izpovedovala. Upoštevati je treba, da je tožeča stranka pričo kot ključno pričo predlagala sama; sodelovala je pri zaslišanju priče, a njeni izpovedbi ni oporekala niti ji ni zastavila vprašanj, ki jih izpostavlja v svoji kasnejši vlogi; tega ni storila niti na prihodnjem naroku, temveč še kasneje, ko je tudi obiskala pričo na domu; glede na pričino vprašanje ob koncu njenega zaslišanja, kaj je v zadevi spornega, pa tudi ni prepričljivo tožničino sklicevanje na pričino varstvo interesov drugega. Izvenzakonsko skupnost predstavlja takšna skupnost moškega in ženske, ki se po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema: imeti mora svoj zunanji izraz (ki se kaže v skupnem prebivanju, skupnem gospodinjstvu, ekonomski skupnosti) kot tudi notranje (čustveno) razmerje, skratka v očeh okolja (prijatelji, sosedje ipd.) veljata partnerja kot mož in žena. Navedeno je bila torej materialnopravna podlaga sodišču prve stopnje, v okviru katere je moralo ugotoviti vse omenjene elemente izvenzakonske skupnosti. Na vprašanje, ali je obstajala takšna skupnost, pa je treba odgovoriti v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega razmerja. Pri oceni uspeha dokaznega postopka število oseb, katerim so razmere znane, seveda ni in ne more biti relevantno, temveč katerim osebam so (lahko) določene razmere znane. Tako sosedje sicer ne morejo izpovedovati o elementih izvenzakonske skupnosti intimnega značaja, nedvomno pa lahko izpovedujejo o druženju partnerjev oziroma njunem skupnem življenju. Če pa bližnjim sosedom eden od partnerjev sploh ni znan, je to vendarle pomemben dokaz. Ožjim sorodnikom (staršem) so lahko znani ne le zunanji elementi takšne skupnosti, temveč tudi tisti, intimnejšega značaja.
ZIZ člen 15, 290, 290/1, 290/2, 15, 290, 290/1, 290/2.
izvršitelj - odmera stroškov - pritožba
Po določbi 2. odst. 290. člena ZIZ je izvršitelj sicer dolžan voditi evidenco. Vendar glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom zgolj vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, ki bi jo bilo moč umestiti med dejanja izvršbe.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.
Pri neodplačnih pogodbah, kot je darilna pogodba, je lahko nagib tako zelo pomemben, da darila brez njega ne bi bilo. S tem postane nagib del pravne podlage darilne pogodbe. Tak nagib je na primer sklenitev zakonske zveze in če je zaradi pozneje nastalih okoliščin (razveze zakonske zveze) odpadla pravna podlaga pravnega posla, je s tem pravni posel prenehal veljati. Kar je stranka v izvrševanju pogodbe dala, ima pravico zahtevati nazaj (4. odst. 210. čl. ZOR). Lahko zahteva vrnitev darila, kar je po vsebini zahtevek na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Gre za kondikcijski zahtevek, ki zastara v petih letih.
Izpodbijani sklep o trditvah, da del prijavljenih terjatev temelji na sklepih sodišča, nima razlogov, čeprav bi utegnile biti te trditve in predloženi dokazi odločilni za presojo o vprašanju, koga sodišče v stečajnem postopku napoti na postopek zaradi ugotovitve (ne)obstoja prerekane terjatve (prim. 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL). Izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče zato ne more preizkusiti.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka
V pritožbi proti sklepu o mirovanju postopka in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni predlog tožeče stranke, da se nadaljuje postopek, je del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in nadaljuje s postopkom. To ni pravi predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, v smislu 2. odstavka 210. člena ZPP.
Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljevega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.
ZOR člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 392, 392/2, 392/2-1.
sodna poravnava
Ravno zato, ker sta se tožnika s svojo izjavo volje obvezala nekaj dopustiti, je enako izjavo podal tudi toženec. Tudi zato in ker je treba presojati voljo pravdnih strank glede celotnega pravnega posla, tožnikoma ne gre verjeti, da izjave volje, ki je vsebovana v 5. točki poravnave, nista dala.