stroški izobraževanja – vrnitev stroškov izobraževanja – svoboda dela – presoja ustavnosti – pobotni ugovor
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto določena v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sklenil kot sodniški pripravnik, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
Da bi bili izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku na podlagi doseženega oz. preseženega števila kazenskih točk, morajo biti izpolnjeni kumulativno trije pogoji; 1. da so bili prekrški storjeni v času, ko je storilec bil voznik začetnik, 2. da so v obdobju 3 let postale odločbe, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, pravnomočne, ter 3. da je storilec dosegel skupno 7 ali več kazenskih točk. Ker storilka v času storitve prekrška, s katerim je dosegla skupno 9 kazenskih točk, ni bila več voznica začetnica, ji je prvostopenjsko sodišče neupravičeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 274, 274/1. ZZVZZ člen 80, 80/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/1, 232.
začasna nezmožnost za delo – pravni interes
Ker je bil tožnici od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007 bolniški stalež zaradi bolezni že odobren s strani osebnega zdravnika, tožnica nima pravnega interesa za tožbo na priznanje bolniškega staleža za isto obdobje in iz istega vzroka (bolezni), saj diagnoza (vrsta bolezni) nima vpliva na priznanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
ZDR člen 11, 11/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. OZ člen 25, 25/2, 28, 28/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – blokada računa – preklic odpovedi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko po smiselni uporabe določb OZ prekliče le do trenutka, ko jo nasprotna stranka prejme. Glede na to tožena stranka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogla več preklicati, saj je bila odpoved že vročena.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita zato, ker jo je tožena stranka poizkušala preklicati, ampak zato, ker v sodnem postopku ni dokazala obstoja poslovnega razloga. Blokada transakcijskega računa in neplačevanje s strani njenih dožnikov namreč ne more predstavljati poslovnega razloga.
Šola je na večkratne besedne spopade med tožnico in njenim sošolcem reagirala tako, da ju je napotila k šolski pedagoginji, ki je nato oba obravnavala več let, o primernem medsebojnem komuniciranju pa se je ves razred pogovarjal tudi z razredničarko na razrednih urah. Takšno ukrepanje šole predstavlja primerno nadzorstvo šole nad osebnostnim in učnim razvojem svojih učencev. Tožničin sošolec po vedenjski problematičnosti, ki se je v razmerju s tožnico do škodnega dogodka kazala le v besednih dvobojih med njima, ni odstopal, zato šola v konkretnem primeru ni bila dolžna nad svojim učencem zagotoviti posebno skrbnega nadzorstva, ki bi presegel sprejete ukrepe.
patent - sposobnost biti stranka - firma - uporaba skrajšane firme - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti - stroški izvedenca
Obstoj stranke je opredeljen s firmo družbe, ki se tudi vpiše v sodni register (1. odstavek 47. člena v zvezi z 12. členom ZGD.
Tožena stranka, kot jo je opredelila tožeča stranka, je torej v preteklosti dejansko obstajala, zaradi njenega izbrisa zaradi pripojitve pa v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, družba L., farmacevtska družba, d.d., je le univerzalni pravni naslednik družbe, ki jo je kot toženo stranko opredelila tožeča stranka.
Podana je pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da se je nadaljnjega postopka na strani tožene stranke udeleževala pravna naslednica tožene stranke, niti okoliščina, da je tožeča stranka v toku nadaljnjega postopka od vloge z dne 1. 7. 2005 dalje kot toženo stranko opredeljevala njenega pravnega naslednika.
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neopravičen razlog
Ker pomota delavca v odvetniški pisarni (zaradi katere k reviziji ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje) predstavlja očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke pravilno zavrnilo, ne da bi razpisalo narok za obravnavo predloga.
Ker je tožeča stranka tožencu denarno kazen izrekla pred uveljavitvijo ZDR-A, je tožba za plačilo te kazni (ker tožnik ni podpisal administrativne prepovedi niti ni denarne kazni plačal na drugačen način) potrebna in je ni dopustno zavreči, saj tožeča stranka izrečene sankcije ne more izvršiti sama. Na ta postopek tudi ne vpliva, da je toženec vložil tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - železniški promet - železniško območje - nevarna stvar - prečkanje proge - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - domneva vzročnosti - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti
Do nesreče ni prišlo zaradi nevarne stvari, ampak zaradi ravnanja tožnika, ki je s popolnoma neskrbnim ravnanjem do samega sebe prostovoljno vstopil v razmerje s povzročiteljem, ki je vir povečane nevarnosti.
Če je tožena stranka na podlagi izpodbijanih asignacij prišla do poplačila svojih terjatev na podlagi računov, ki jih je izstavila prodajalcu na podlagi sklenjene pogodbe z dne 05. 11. 2001, to pomeni, da je šele s poplačilom obveznosti do tožene stranke prodano blago v tej vrednosti prešlo v premoženjsko sfero kupca. To pa samo po sebi pomeni, da je šlo za sočasno izpolnitev obeh pogodbenih strank, saj je v trenutku izvršitve nakazila toženi stranki stečajni dolžnik oziroma njegov pravni prednik namesto terjatve do asignata pridobil lastninsko pravico na dobavljenem blagu v obsegu izvršenega nakazila. Ob takšni pogodbeni podlagi izpodbijana plačila toženi stranki niso vplivala na obseg premoženja stečajnega dolžnika, saj je to premoženje v višini izpodbijanih plačil zgolj dobilo drugo obliko, in sicer namesto zatrjevanih terjatev do asignata v lastninsko pravico na predhodno dobavljenem blagu.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje – izbirna pravica
Glede na to, da je imel tožnik pokojninsko dajatev v BiH priznano z začasno odločbo le za čas, dokler ne bo dopolnil starosti za pridobitev pokojnine v Sloveniji, toženec zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine ne bi smel zavrniti s sklicevanjem na izbirno pravico.
Delodajalec mora delavcu, na njegovo zahtevo, če delovni pogoji dopuščajo, omogočiti izrabo letnega dopusta. V nasprotnem primeru je delavec upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust. Delavec ne more uveljavljati odškodnine za neizrabljen letni dopust, če niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti v skladu s splošnimi načeli odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje, krivda na strani delodajalca, škoda na strani delavca in vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem.
Delodajalec je odškodninsko odgovoren delavcu za neizrabo letnega dopusta le v primeru, če iz neupravičenega razloga odkloni delavcu izrabo letnega dopusta. Samo dejstvo, da delavec ni izkoristil letnega dopusta, še ne pomeni, da je upravičen tudi do odškodnine za neizkoriščen letni dopust. Če delavec za izrabo letnega dopusta ne zaprosi, ni mogoče očitati delodajalcu, da je s svojim ravnanjem delavcu onemogočil izrabo dopusta.
vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina
Vzpostavitev prejšnjega stanja ni absolutna. Sodišče lahko iz opravičenih razlogov, npr. če povzročitelj škode ne popravi posledic več let od škodnega dogodka, dosodi denarno odškodnino.
ZIZ člen 197, 198, 198/1, 198/2, 200. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 87, 87/2, 189, 190, 190/1.
poplačilo terjatve - vrstni red terjatev - sorazmerno poplačilo terjatev
Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo dva sklepa o izvršbi zaradi zaznambe izvršbe istega dne in ob isti uri, zato imata vpisa isti vrstni red, terjatvi pa se iz preostanka zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin, poplačata v sorazmerju z višino obeh terjatev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti
Ker kršitve pogodbenih obveznosti, ki jih je tožena stranka očitala tožniku (da ni voljan niti sposoben opravljati prevzete funkcije – komercialno tehničnega vodje projekta, saj je postavljal nesmotrne in nemogoče pogoje za izvedbo projekta, ni uresničeval začrtanih planov in smernic direktorja, ni izpolnjeval poslovnih načrtov projektov pod vnaprej znanimi pogoji), niso bile časovno in vsebinsko opredeljene oziroma konkretizirane (tako da niti ni mogoče preizkusiti pravočasnosti podaje odpovedi), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPIZ/92 člen 133, 134, 134/1, 137. ZPIZ-1 člen 39, 40, 406, 446.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do zaposlitve na drugo ustrezno delo. Ker tožnikova plača na drugem ustreznem delu na dan 1. 4. 1992 ni bila nižja od pokojninske osnove, od katere bi se mu na ta dan odmerila invalidska pokojnina, tožnik ne izpolnjuje pogoja po 1. odstavku 134. člena ZPIZ/92 za odmero nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu v višini razlike med pokojninsko osnovo, od katere bi se odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, in plačo, določeno ob razporeditvi na drugo ustrezno delo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 103, 103/1, 103/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – manjši delodajalec – rok za podajo odpovedi
Ker je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici – invalidki II. kategorije podana po izteku 30 dnevnega subjektivnega in 6 mesečnega objektivnega roka, je nezakonita. Tožena stranka si navedenih rokov ni mogla podaljšati s pridobitvijo mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tega mnenja kot majhen delodajalec ni bila dolžna pridobiti.