• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba Psp 425/2008
    29.1.2009
    INVALIDI
    VDS0007431
    ZPIZ-1 člen 97, 162, 397, 397/1, 446. ZPIZ/92 člen 123, 123/2. ZZZPB člen 69, 69/2. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5. ZDR člen 21, 21/2.
    nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – tujec – osebno delovno dovoljenje – prijava pri zavodu za zaposlovanje
    Ker je tožniku osebno delovno dovoljenje prenehalo veljati v letu 2004 in ga ni ponovno pridobil, se ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu v letu 2006 ni mogel prijaviti pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do nadomestila plače.
  • 22.
    VDSS sodba Pdp 534/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004735
    ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/1. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 55, 55/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – sestavine pogodbe o zaposlitvi – soglasje delavca
    Ker se stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za poskusno delo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana zaradi domnevno neuspešno opravljenega poskusnega dela, nezakonita. Izostanka izrecne pogodbene določbe o poskusnem delu namreč ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na splošni akt delodajalca – tožene stranke (v katerem je za delovno mesto, za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, predvideno poskusno delo) niti z obvestilom delavca – tožnice, saj na podlagi obvestila ni mogoče šteti, da se s poskusnim delom strinja.
  • 23.
    VDSS sodba in sklep Pdp 838/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004772
    ZJU člen 96. ZObr člen 100, 100/8.
    javni uslužbenec – dodatek k plači – priznanje dodatka – izplačilo dodatka – denarni zahtevek
    Tožnikov zahtevek za izplačilo dodatka k plači ni pravne podlage, saj tožniku plačilo za dodatno odrejeno delo ni bilo določeno niti ni v sodnem postopku zahteval priznanja dodatka k plači, ampak je zgolj zahteval plačilo tega dodatka za nazaj v obliki neposrednega uveljavljanja denarne terjatve.
  • 24.
    VDSS sklep Pdp 1374/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004550
    ZPP člen 302, 302/1, 302/3, 339, 339/2, 339/2-1.
    absolutna bistvena kršitev določb postopka – načelo neposrednosti – sprememba senata
    Poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen pred prvotno sestavo sodišča (v senatu), nato pa je bila zadeva predodeljena drugi sodnici, ki je kot sodnica posameznica le nadaljevala že začeto glavno obravnavo. Ker tako ni povzela poteka prejšnjega naroka ter ni pozvala strank, naj se izjavijo o spremenjeni sestavi sodišča in že izvedenih dokazih, je bila v postopku pred izdajo izpodbijane sodbe storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
  • 25.
    VDSS sodba Pdp 329/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004717
    ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171.
    odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – varno delo
    Ker tožena stranka ni poskrbela za ustrezni nadzor in varen potek dela (ampak je dopuščala, da so delavci izdajali blago v skladišču v času malice, ko ni bilo na razpolago viličarja), krivdno odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel s tem, ko se je povzpel po konzolah in poškodoval.

    Na podlagi tožnikove odločitve, da bo pomagal kupcu, zaradi česar se je povzpel na konzolo in ni počakal na viličarja, je njegov soprispevek k nastali škodi ocenjen na 20 %.
  • 26.
    VDSS sodba Pdp 690/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004753
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 216. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 23, 23/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – delo študentov – izbira delavca – kriteriji
    Odločitev tožene stranke, da bo delo prodajalcev opravljala z manjšim številom zaposlenih, predstavlja utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

    Dejstvo, da so določena dela pri toženi stranki opravljali študenti, ne vpliva na ugotovitev o obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj študenti ne opravljajo enakega dela kot redno zaposleni delavci, ampak delo opravljajo po potrebi oziroma v primeru nepredvidenih ali predvidenih odsotnosti redno zaposlenih.

    Tožena stranka pri izbiri delavca, ki mu bo redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati kriterijev, saj so ti po kolektivni pogodbi predvideni le za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev.
  • 27.
    VDSS sodba in sklep Pdp 224/2008
    28.1.2009
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00004709
    ZPP člen 243, 252, 252/1.
    sodni izvedenec – pravna podlaga – višina tožbenega zahtevka
    Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
  • 28.
    VSL sodba II Cp 2974/2008
    28.1.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0051811
    ZPP člen 5, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254.
    izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku - položaj izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom iz 243 do 254. člena ZPP v luči načel neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedenskega mnenja iz kazenskega spisa zato mimo volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz, do katerega bi se bilo sodišče prve stopnje dolžno dokazno opredeliti.
  • 29.
    VSL sodba III Kp 146/2008
    28.1.2009
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL0023145
    KZ člen 299, 299/1, 299/3, 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 52, 53, 144, 144/1, 144/1-6, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1, 52, 53, 144, 144/1, 144/1-6, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1. KZ-1 člen 7, 135, 135/1, 296, 296/1, 7, 135, 135/1, 296, 296/1, 7, 135, 135/1, 296, 296/1.
    kaznivo dejanje nasilništva - ogrožanje varnosti - sprememba kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja - predlog za kazenski pregon - časovna veljavnost zakona - pravna presoja dejanja - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - okoliščine, ki izključujejo pregon - kršitev kazenskega zakona - predlagalni delikt
    Obdolženčevo grdo ravnanje nad staršema je še vedno izvršitveno ravnanje v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v 1. odstavku 296. člena KZ-1, vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanka posledice storilčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancu, v konkretnem primeru, da naj bi bil vsak od staršev z obdolženčevim grdim ravnanjem nad njima, spravljen v podrejen položaj. Posledica obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki pa je opisana v dejanju, pa ni več element kaznivega dejanja nasilništva po KZ-1.

    So pa v opisu obdolženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 135. člena KZ-1, ki ga stori, kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, predpisana kazen pa je denarna kazen ali zapor do enega leta. V skladu z določbo 2. odstavka 135. člena KZ-1 se pregon za to kaznivo dejanje začne na predlog.

    Neobstoj predloga za pregon pri predlagalnem deliktu izključuje nadaljnji kazenski pregon obdolženca, zato pritožbeno sodišče obstoja milejšega kaznivega dejanja po 135. členu KZ-1 ni moglo ugotavljati.

     
  • 30.
    VSC sklep I Ip 74/2009
    28.1.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0002280
    ZIZ člen 12, 110, 135.
    privilegirana preživninska terjatev - izvršba na plačo
    Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila.
  • 31.
    VSM sklep I Kp 818/2008
    28.1.2009
    kazensko procesno pravo
    VSM0020754
    ZKP člen 61, 61/2, 402, 402/3, 435, 435/1, 61, 61/2, 402, 402/3, 435, 435/1.
    zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - zavrženje kazenske ovadbe
    Oškodovanec nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok, v katerem bi po zavrženju ovadbe lahko začel kazenski pregon. Ob pogojih iz drugega odstavka 61. člena ZKP sme oškodovanec zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, da bi nadaljeval kazenski pregon le, če se brez svoje krivde ni udeležil glavne obravnave, na kateri je državni tožilec odstopil od pregona, pa tudi v takšnem primeru zgolj odsotnost z dela zaradi bolezni, ne da bi bile navedene okoliščine, ki so preprečevale tudi procesno dejanje, ne morejo biti razlog, da se zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

     
  • 32.
    VSM sklep I Kp 697/2008
    28.1.2009
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM0020752
    KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429, 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73, 73.
    razžalitev - ustavitev postopka - smrt pooblaščenca
    Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika, določa pa tudi, da je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.

     
  • 33.
    VSL sklep I Cp 4261/2008
    28.1.2009
    nepravdno pravo
    VSL0052488
    ZNP člen 82, 87, 90, 90/1, 91.
    razglasitev pogrešanega za mrtvega
    Če se ugotovi točen dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najverjetneje umrl oziroma tisti dan, ki ga najverjetneje ni preživel, velja ta dan za dan smrti. Če pa se ta dan ne da dognati, velja zakonita fikcija, da je smrt nastopila prvi naslednji dan po poteku rokov pogrešanosti iz 82. člena ZNP.

     
  • 34.
    VSL sklep PRp 5/2009
    28.1.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066005
    ZP-1 člen 82, 83, 214, 214/1. ZPSV člen 17. ZDavP-1 člen 2, 2/3, 4. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/3.
    pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa - odločanje o davčnih kršitvah
    Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.
  • 35.
    VSL sklep II Cp 4710/2008
    28.1.2009
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0055309
    ZZK-1 člen 90, 90/1, 125, 125/2, 125/3, 200, 200/1, 90, 90/1, 125, 125/2, 125/3, 200, 200/1.
    zemljiškoknjižni postopek - odločanje o vpisih - opravljanje vpisov - pomotni vpisi
    Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.

     
  • 36.
    VSM sklep I Kp 974/2008
    28.1.2009
    kazensko procesno pravo
    VSM0020762
    ZKP člen 60, 60/1, 87, 87/2, 60, 60/1, 87, 87/2.
    pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - organ pristojen za sprejem izjave o nadaljevanju kazenskega pregona
    Drugi odstavek 87. člena ZKP določa, da velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred pretekom roka. Vloga je pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot v obravnavanem primeru.

     
  • 37.
    VSL sodba I Cp 3286/2008
    28.1.2009
    obligacijsko pravo
    VSL0055067
    ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 12, 210, 219, 12, 210, 219. OZ člen 5, 190, 198, 5, 190, 198. ZPND člen 22, 22.
    uporabnina - neupravičena pridobitev - zloraba pravice - zloraba solastninske pravice - solastnina - nevzdržna solastninska skupnost - pravica do uporabnine
    Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.

     
  • 38.
    VDSS sodba Pdp 314/2008
    28.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004715
    ZDR člen 90, 90/3.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezno delovno mesto – stopnja strokovne izobrazbe
    Tožnici je bilo ponujeno ustrezno delovno mesto, saj se zanj zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega se nanaša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni bistveno, da se za ponujeno delovno mesto alternativno zahteva tudi nižja stopnja strokovne izobrazbe.
  • 39.
    VSL sklep I Kp 1529/2008
    28.1.2009
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL0023146
    URS člen 34, 34. KZ člen 3, 3/2, 146, 146/1, 3, 3/2, 146, 146/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 435, 437, 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 435, 437. KZ-1 člen 7, 7/2, 135, 135/1, 7, 7/2, 135, 135/1, 7, 7/2, 135, 135/1.
    kaznivo dejanje grdega ravnanja - ogrožanje varnosti - predlog za kazenski pregon - sprememba kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona - znaki kaznivega dejanja - preizkus obtožnega predloga - pravna presoja dejanja
    Dejstvo, da v novem zakoniku kot kaznivo dejanje ni več določeno samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja, kot je bilo opredeljeno v 146. členu KZ, ne pomeni, da tako dejanje ni več kaznivo. Grdo ravnanje se pojavlja kot izvršitveno ravnanje oziroma kot zakonski znak v kaznivem dejanju ogrožanja varnosti (135. člen KZ-1), nasilja v družini (191. člen KZ-1) ter v kaznivem dejanju nasilništva (296. člen KZ-1). V vsakem konkretnem primeru pa je treba presoditi tudi, ali dejanje po opisu morda izpolnjuje znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1 (tako imenovana realna injuria). Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ in novem kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 gre za identiteto glede objekta kazenskopravnega varstva, saj gre v obeh primerih za varstvo ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS.

     
  • 40.
    VSC sklep I Ip 770/2008
    28.1.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0002287
    ZPP člen 137, 137/1.
    pooblaščenec - vročanje
    Če ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, in se vročitev stranki neposredno v takem primeru ne šteje za veljavno opravljeno.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>