• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sodba Cpg 132/2008
    29.1.2009
    POGODBENO PRAVO
    VSK0003791
    OZ člen 652, 1045, 1046.
    podizvajalska pogodba – gradbena pogodba – odmik od pogodbenih del – odobritev dodatnih del – povečanje dogovorjene cene – pogodba o nakazilu – neizpolnitev nakazila – preklic pooblastila
    S pogodbo o nakazilu (asignaciji) z dne 11.9.2003 je tožeča stranka pooblastila toženo stranko, da tretjemu, družbi D. d.o.o., plača njen dolg. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil namen sklenitve te pogodbe v zagotovitvi plačila tretjemu za cevi, ki jih je ta dobavil tožeči stranki. Po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno opozarja, da tožeča stranka po navedeni asignacijski pogodbi nima terjatve, ampak ima terjatev do tožene stranke tretji, družba D.
  • 22.
    VDSS sklep Pdp 887/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004551
    ZDR člen 41, 90, 90/3.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – akt o sistemizaciji
    Ker je iz ponujene pogodbe o zaposlitvi razvidno, za kakšna dela naj bi jo tožnica sklenila ter kakšna je zahtevana izobrazba, dejstvo, da delovno mesto, na katero se pogodba o zaposlitvi nanaša, še ni sistemizirano (ampak je nova reorganizacija v pripravi), ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
  • 23.
    VSC sklep I Ip 1054/2008
    29.1.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC0002284
    ZIZ člen 260.
    zavarovanje terjatve - predhodna odredba
    260. člen ZIZ določa, kakšne predhodne odredbe lahko odredi sodišče in med njimi je v 6. tč. določena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini. Drugih predhodnih odredb 260. čl. ZIZ ne določa, torej ne določa takšne predhodne odredbe, kot jo je predlagala predlagateljica.
  • 24.
    VSK sklep II Ip 800/2008
    29.1.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0004168
    ZIZ člen 41, 41/2, 41/3.
    izvršba na podlagi verodostojne listine – dogovor o krajevni pristojnosti
    V takem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti (2.odst.41.čl. ZIZ). Te listine o sporazumu o pristojnosti pa ni več potrebno priložiti predlogu.
  • 25.
    VDSS sodba Pdp 161/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006771
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje – posebno varstvo pred odpovedjo – rok za podajo odpovedi
    Na delovnem mestu, na katerem tožena stranka ni več potrebovala ene delavke, je bila poleg tožnice zaposlena še delavka, ki je kot starejša delavka uživala posebno varstvo pred odpovedjo. Iz tega razloga je tožena stranka tožnico zakonito izbrala za presežno delavko in ji podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • 26.
    VDSS sodba in sklep Pdp 892/2008
    29.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004778
    ZDR člen 18, 18/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec – pristojna oseba
    Ker je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tem, ko ni več opravljal funkcije direktorja, podal nadzorni svet, za kar ni bil pristojen (pristojen bi bil novi direktor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 27.
    VSL sodba I Cp 3286/2008
    28.1.2009
    obligacijsko pravo
    VSL0055067
    ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 12, 210, 219, 12, 210, 219. OZ člen 5, 190, 198, 5, 190, 198. ZPND člen 22, 22.
    uporabnina - neupravičena pridobitev - zloraba pravice - zloraba solastninske pravice - solastnina - nevzdržna solastninska skupnost - pravica do uporabnine
    Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.

     
  • 28.
    VSL sklep II Cp 3504/2008
    28.1.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0055160
    ZPP člen 215, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 355, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 355. OZ člen 131, 131/2, 150, 179, 131, 131/2, 150, 179.
    povrnitev škode - odgovornost delodajalca - pojem nevarne stvari - nevarna stvar - mostovno dvigalo z verigami - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
    Sodna praksa avtomatizem oziroma samodejnost delovanja strojev šteje za pomemben element njihove nevarnosti. Stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, so nevarne ravno zaradi nemajhne možnosti nastanka škode tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja (npr. vrteča se krožna žaga, gibajoči se avtomobil, avtomatsko delujoči stroj točkalec). Posameznik, ki s samodejno delujočo stvarjo upravlja,namreč ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče.

    Tu obravnavano dejstvo (način delovanja dvigala), ki poleg vsega ni bilo zaobjeto v trditveni podlagi sodbe, se je šele tekom dokaznega postopka izkazalo za odločilno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko spodbuditi k dodatnim navedbam v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP).

    Če bi se v ponovljenem postopku izkazalo, da podlage za objektivno odgovornost ni, bo moralo sodišče prve stopnje na enak način omogočiti morebitne navedbe glede krivdne odgovornosti. Upoštevati je namreč treba, da bi tovrstne trditve tožnik lahko podal vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo v prejšnjem postopku, na istem naroku pa mu je sodišče naložilo plačilo predujma za izvedbo dokaza glede višine tožbenega zahtevka (izvedenec medicinske stroke). Glede na to bi tožnik lahko utemeljeno pričakoval, da je temelj svojega zahtevka že izkazal in da morebitne navedbe o krivdni odgovornosti niso potrebne.

     
  • 29.
    VSL sodba III Kp 146/2008
    28.1.2009
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL0023145
    KZ člen 299, 299/1, 299/3, 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 52, 53, 144, 144/1, 144/1-6, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1, 52, 53, 144, 144/1, 144/1-6, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1. KZ-1 člen 7, 135, 135/1, 296, 296/1, 7, 135, 135/1, 296, 296/1, 7, 135, 135/1, 296, 296/1.
    kaznivo dejanje nasilništva - ogrožanje varnosti - sprememba kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja - predlog za kazenski pregon - časovna veljavnost zakona - pravna presoja dejanja - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - okoliščine, ki izključujejo pregon - kršitev kazenskega zakona - predlagalni delikt
    Obdolženčevo grdo ravnanje nad staršema je še vedno izvršitveno ravnanje v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v 1. odstavku 296. člena KZ-1, vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanka posledice storilčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancu, v konkretnem primeru, da naj bi bil vsak od staršev z obdolženčevim grdim ravnanjem nad njima, spravljen v podrejen položaj. Posledica obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki pa je opisana v dejanju, pa ni več element kaznivega dejanja nasilništva po KZ-1.

    So pa v opisu obdolženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 135. člena KZ-1, ki ga stori, kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, predpisana kazen pa je denarna kazen ali zapor do enega leta. V skladu z določbo 2. odstavka 135. člena KZ-1 se pregon za to kaznivo dejanje začne na predlog.

    Neobstoj predloga za pregon pri predlagalnem deliktu izključuje nadaljnji kazenski pregon obdolženca, zato pritožbeno sodišče obstoja milejšega kaznivega dejanja po 135. členu KZ-1 ni moglo ugotavljati.

     
  • 30.
    VSL sodba in sklep II Cp 2973/2008
    28.1.2009
    stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL0055161
    SZ člen 117, 123, 123, 117. ZPP člen 185, 339/1, 185, 339/1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2.
    privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve za odkup stanovanja - vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje sfrj - podredni zahtevek
    Dejstvo, da je tožnik nekoč imel stanovanjsko pravico, po poteku dveletnega roka iz 123. člena SZ (šteto pod pogoji Uredbe) več ne opravičuje k sklenitvi prodajne pogodbe.

    Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.

    Pritožnik pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o podrednem zahtevku, obravnavalo ugovore, ki jih toženka ni postavila, saj se ta v obravnavo podredno postavljenega tožbenega zahtevka sploh ni spustila. Nanj še ni bila dolžna odgovoriti, saj je sodišče prve stopnje spremembo tožbe dovolilo šele s sklepom, ki ga je izdalo skupaj z obravnavano sodbo in toženki vročilo po zaključku naroka za glavno obravnavo.

     
  • 31.
    VSC sklep I Ip 770/2008
    28.1.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0002287
    ZPP člen 137, 137/1.
    pooblaščenec - vročanje
    Če ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, in se vročitev stranki neposredno v takem primeru ne šteje za veljavno opravljeno.
  • 32.
    VSM sklep I Kp 818/2008
    28.1.2009
    kazensko procesno pravo
    VSM0020754
    ZKP člen 61, 61/2, 402, 402/3, 435, 435/1, 61, 61/2, 402, 402/3, 435, 435/1.
    zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - zavrženje kazenske ovadbe
    Oškodovanec nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok, v katerem bi po zavrženju ovadbe lahko začel kazenski pregon. Ob pogojih iz drugega odstavka 61. člena ZKP sme oškodovanec zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, da bi nadaljeval kazenski pregon le, če se brez svoje krivde ni udeležil glavne obravnave, na kateri je državni tožilec odstopil od pregona, pa tudi v takšnem primeru zgolj odsotnost z dela zaradi bolezni, ne da bi bile navedene okoliščine, ki so preprečevale tudi procesno dejanje, ne morejo biti razlog, da se zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

     
  • 33.
    VSM sklep I Kp 697/2008
    28.1.2009
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM0020752
    KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429, 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73, 73.
    razžalitev - ustavitev postopka - smrt pooblaščenca
    Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika, določa pa tudi, da je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.

     
  • 34.
    VSL sodba I Cp 3716/2008
    28.1.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0055068
    ZPP člen 9, 153, 153/1, 153/3, 215, 243, 286, 9, 153, 153/1, 153/3, 215, 243, 286.
    izvedenec - neplačilo predujma - navajanje dejstev in dokazov - prepozno predlagani dokazi - prekluzija
    Nedopustno je, da stranka (predvsem tožnik, ki sam odloča o času vložitve tožbe) računa s tem, da bo šele med pravdo zbrala dokaze, ki bi jih morala predložiti oziroma predlagati do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

     
  • 35.
    VSL sklep I Kp 1529/2008
    28.1.2009
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL0023146
    URS člen 34, 34. KZ člen 3, 3/2, 146, 146/1, 3, 3/2, 146, 146/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 435, 437, 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 435, 437. KZ-1 člen 7, 7/2, 135, 135/1, 7, 7/2, 135, 135/1, 7, 7/2, 135, 135/1.
    kaznivo dejanje grdega ravnanja - ogrožanje varnosti - predlog za kazenski pregon - sprememba kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona - znaki kaznivega dejanja - preizkus obtožnega predloga - pravna presoja dejanja
    Dejstvo, da v novem zakoniku kot kaznivo dejanje ni več določeno samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja, kot je bilo opredeljeno v 146. členu KZ, ne pomeni, da tako dejanje ni več kaznivo. Grdo ravnanje se pojavlja kot izvršitveno ravnanje oziroma kot zakonski znak v kaznivem dejanju ogrožanja varnosti (135. člen KZ-1), nasilja v družini (191. člen KZ-1) ter v kaznivem dejanju nasilništva (296. člen KZ-1). V vsakem konkretnem primeru pa je treba presoditi tudi, ali dejanje po opisu morda izpolnjuje znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1 (tako imenovana realna injuria). Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ in novem kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 gre za identiteto glede objekta kazenskopravnega varstva, saj gre v obeh primerih za varstvo ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS.

     
  • 36.
    VDSS sodba Pdp 314/2008
    28.1.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004715
    ZDR člen 90, 90/3.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezno delovno mesto – stopnja strokovne izobrazbe
    Tožnici je bilo ponujeno ustrezno delovno mesto, saj se zanj zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega se nanaša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni bistveno, da se za ponujeno delovno mesto alternativno zahteva tudi nižja stopnja strokovne izobrazbe.
  • 37.
    VDSS sodba in sklep Pdp 224/2008
    28.1.2009
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00004709
    ZPP člen 243, 252, 252/1.
    sodni izvedenec – pravna podlaga – višina tožbenega zahtevka
    Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
  • 38.
    VSM sodba I Kp 959/2008
    28.1.2009
    kazensko materialno pravo
    VSM0020761
    KZ člen 203, 203/1, 203/3, 203, 203/1, 203/3. ZJSRS člen 21a.
    neplačevanje preživnine - pogojna obsodba - plačevanje preživnine kot poseben pogoj - očitne pomote, ki niso v škodo obdolženemu - vpliv dejstva, da preživninski upravičenec prejema preživnino od jamstvenega in preživninskega sklada rs, na obstoj kaznivega dejanja neplačevanja preživnine
    Pritožba upravičeno navaja, da bi bilo obdolžencu s sodbo pravilno naložiti, da mora v bodoče preživnino za sina redno plačevati, ker je to zakonska dolžnost starša, preživljanje otroka je obveznost, ki je ni mogoče odložiti oziroma ne izvrševati zgolj zato, ker roditelj trenutno ni v rednem delovnem razmerju.

     
  • 39.
    VSL sklep PRp 5/2009
    28.1.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066005
    ZP-1 člen 82, 83, 214, 214/1. ZPSV člen 17. ZDavP-1 člen 2, 2/3, 4. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/3.
    pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa - odločanje o davčnih kršitvah
    Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.
  • 40.
    VSL sklep II Cp 4710/2008
    28.1.2009
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0055309
    ZZK-1 člen 90, 90/1, 125, 125/2, 125/3, 200, 200/1, 90, 90/1, 125, 125/2, 125/3, 200, 200/1.
    zemljiškoknjižni postopek - odločanje o vpisih - opravljanje vpisov - pomotni vpisi
    Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>