S katerim namenom je obdolženka sklenila (oziroma podpisala) pogodbo o zaposlitvi za obravnavano kaznivo dejanje ni pomembno. Obdolženki se ne očita sostorilstva, kot zmotno navaja pritožnik, saj je iz izreka izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju goljufije, ki ga je storila obdolženka na način kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe. Da je obdolženka vedela, da bo z listinami, v katere je vnesla lažne podatke, pridobila posojilo pri družbi S. d.o.o., ne more biti dvoma.
izločitev iz zapuščine – vračunavanje daril – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – izvedenec
Ker med pravdnima strankama dejstvo, koliko lesa je bilo posekanega, ni bilo sporno, izvajanje dokazov, ki bi to potrdili, ni bilo potrebno. Dokazni predlog za postavitev izvedenca gozdarske stroke je bil zato pravilno zavrnjen. Ker je sodišče zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo, do postopkovnih kršitev ni prišlo.
policist - premestitev javnega uslužbenca - razlogi za premestitev - smotrnejša organizacija delovnega procesa - delovne potrebe
Do tožnikove premestitve ni prišlo iz razloga smotrnosti, temveč zaradi osebnih razlogov, ki so temeljili na posledici ugotovitve nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka pred tem podala tožniku. Zato je bila tožnikova premestitev, ki jo izpodbija v tem individualnem delovnem sporu, nezakonita. Tožena stranka namreč ni dokazala, da je bil razlog za tožnikovo premestitev v 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, torej da je šlo za premestitev zaradi delovnih potreb.
ZPP člen 188, 188/3, 325. ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2, 45/3. OZ člen 131.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (domnevno zavlačevanje z izplačilom prevoznih stroškov; izostanek sklica komisije za preizkus tožničine ocene delovne uspešnosti; onemogočanje izvajanja dodatnih ur likovne vzgoje v obliki učnih skupin; zavrnitev tožničinih predlogov za izobraževanje; zmanjšanje ur pouka, idr.) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 22, 54, 116, 116/3, 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 274, 274/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zahtevek za ugotovitev nezakonitosti - zavrženje tožbe
V sodni praksi je sprejeto stališče, da delavec v primeru, ko še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa nato preneha, mora v sodnem postopku uveljavljati in doseči tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja. V nasprotnem primeru se namreč šteje, da delovno razmerje ni prenehalo nezakonito. Ker tožnica kljub spoznanju, da ji tožena stranka od 30. 4. 2014 dalje ne priznava več obstoja pogodbenega razmerja, v nadaljnjem prekluzivnem roku 30 dni ni vložila tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (to je z razširitvijo tožbe storila šele na naroku za glavno obravnavo dne 19. 12. 2014), je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo kot prepozno.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
Pri tožniku do dneva izdane dokončne odločbe v predsodnem upravnem postopku s psihiatričnega stališča ni prišlo do takšnih trajnih zdravstvenih sprememb, da ne bi bil več sposoben opravljati del v okviru delovnega mesta „pomožni gradbeni delavec“. Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz prve alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi se tožnik razvrstil v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost stranke – pravniški državni izpit – vložitev izrednega pravnega sredstva – pooblastilo odvetniku – rok za vložitev revizije – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 84, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 102. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Tožena stranka je zaradi doseganja boljše racionalizacije poslovanja in zniževanja stroškov ter združitve delovnih nalog sprejela določene ukrepe in reorganizirala poslovanje tako, da je določene naloge prerazporedila med preostale zaposlene. K temu so toženo stranko prisilile razmere na trgu, zmanjšan obseg dela, zmanjšanje naročil, izgube kupcev in podobno. Posledično se je zmanjšala potreba po delu na rezalki, na kateri je delo opravljal tožnik, saj lahko to delo glede na tekoče potrebe poleg svojega dela opravijo drugi zaposleni. Zato je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Drži pritožbena trditev, da ima trditveno in dokazno breme za obstoj vtoževane obveznosti v tej pravdi tožeča stranka, vendar je tožeča stranka temu bremenu zadostila. Tožeča stranka je v tožbi navajala, da je s toženo stranko sklenila posojilno pogodbo in da tožena stranka dolgovanega zneska ob zapadlosti ni vrnila. Te navedbe zadoščajo za obravnavo tožbe. Nadaljevanje pa je odvisno od ugovorov tožene stranke. Ta ni ugovarjala, da naj tožeča stranka svoje obveznosti po pogodbi ne bi izpolnila in da ne bi nakazala sredstev, ki so bila predmet posojilne pogodbe, zato to dejstvo niti ni bilo sporno in ga tožeči stranki ni bilo treba dokazovati.
O taksni oprostitvi odloči sodišče le na predlog stranke v vsakem sodnem postopku posebej. Na izdani sklep v drugi sodni zadevi se stranka ne more sklicevati niti zanašati.
ZDR člen 31, 35, 82, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 173, 173/3. ZPP člen 215.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let
Tožnik (učitelj predmetnega pouka) je v šoli v naravi spolno nadlegoval učenko petega razreda tako, da ji je vtaknil prst v zadnjico in jo tudi drugače otipaval po telesu in po intimnih delih telesa. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan utemeljen razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, iz 3. odstavka 173. člena KZ-1, zato je podan tudi odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Ob osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 110. člena ZDR, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Zaposlovanje drugih delavcev ali podaljševanje pogodb o zaposlitvi drugim delavcem v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi nekemu delavcu predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, saj kaže na to, da potreba po delu delavca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, še vedno obstaja.
Tožena stranka v obravnavani zadevi v tej zvezi (prevladujoč položaj tožeče stranke na trgu Republike Slovenije za tekstilno blago) ni podala dovolj konkretizirane trditvene podlage. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni moglo naznaniti (s strani tožene stranke) pavšalno zatrjevanega primera prevladujočega položaja Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence (prej Urad za varstvo konkurence), saj ta agencija lahko izda sklep o uvedbi postopka pri omejevalnih ravnanjih po uradni dolžnosti le tedaj, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena ZPOmK-1 (23. člen ZPOmK-1). Pobudnik za začetek takšnega postopka pa je lahko vsak, ki ima pravni interes; torej tudi tožena stranka, ki pa te možnosti ni izkoristila.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUP člen 87, 87/4. ZPP člen 274, 274/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno in posledično tudi metodološko neustrezno s pomočjo izvedenca za kmetijsko mehanizacijo ugotavljalo potrebno širino poti za varno vožnjo z obstoječo mehanizacijo.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Med terjatve iz delovnega razmerja se uvrščajo tudi terjatve iz naslova nadur. Za opravljeno nadurno delo je pripadal tožniku dodatek za delo v posebnih pogojih dela (128. člen ZDR, ki je bil v veljavi v času opravljanja spornih nadur), ta dodatek pa je bil del tožnikove plače (drugi odstavek 126. člena ZDR). Delodajalec je dolžan delavcu plačo (vključno z dodatki) obračunati v bruto višini, od nje odvesti predpisane dajatve in delavcu izplačati ustrezen neto znesek najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (drugi odstavek 134. člena ZDR), ki ne sme biti daljše od enega meseca (prvi odstavek 134. člena ZDR). Ker je tožnik obračun in odvod davkov in prispevkov od sicer neto izplačanih nadur za obdobje od 1. 8. 2008 do 31. 7. 2009 vtoževal šele s pripravljalno vlogo z dne 29. 5. 2015, je tožena stranka utemeljeno ugovarjala zastaranje tega dela tožbenega zahtevka, saj je bila tožba v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka vložena šele po preteku petih let od zapadlosti zgornjih terjatev.
regres za letni dopust - prevzemnik - prevzem terjatev
Iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med tožnico in toženo stranko, izhaja, da je bila tožnica prevzeta k toženi stranki, saj je bil vsaj del podjetja, kot organiziran skupek virov za opravljanje gospodarske dejavnosti, v katerem je delala tožnica, s C. d. d. (tožničin prejšnji delodajalec) prenesen na toženo stranko. Tožena stranka ima zato položaj prevzemnika. Ta je po 4. odstavku 73. člena ZDR solidarno odgovorna za terjatve delavcev (tožnice), nastale do datuma prenosa. Zato je podana pasivna legitimacija tožene stranke v tem sporu za plačilo regresa za letni dopust za leto 2011 in sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012, ko je bila tožnica v delovnem razmerju pri prejšnjem delodajalcu C. d. d., čeprav ji je bila ta terjatev priznana v likvidacijskem postopku bivšega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnik je od tožene stranke uveljavljal povračilo plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 16. 6. 1994 do 1. 6. 2001. Zavezanec za plačilo prispevkov je bil ZPIZ in ne tožnik sam, navedeni prispevki so bili tudi plačani s strani ZPIZ-a in ne s strani tožnika. Glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisov zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja, se v skladu z 58. členom ZZVZZ smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. V ZZVZZ ni predvideno vračilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, temveč le vračilo preveč plačanih prispevkov ter odpis zaradi neizterljivosti. V danem primeru ne gre za nobenega od prej navedenih primerov. Tako ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bila tožena stranka dolžna tožniku plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj se s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo sredstva za same pravice zavarovancev, ki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja izhajajo (13. člen ZZVZZ).
taksna obveznost - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Ker je tožnica zahtevala plačilo regresa za letni dopust za leti 2014 in 2015, ki sta zapadla v plačilo po odpovedi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi, gre za denarna zahtevka, ki sta posledica zatrjevane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za take zahtevke ne pride v poštev uporaba tar. št. 2311 ZST-1, saj se v takem primeru sodna taksa skladno z ZST-1 ne plačuje (opombe 2.2 tarife ZST-1). Zahtevek za plačilo regresov za letni dopust za leti 2014 in 2015 namreč pomeni (le) specifikacijo prvotnega zahtevka za priznanje vseh pravic iz dela, ki jih tožnica zahteva v povezavi z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja skladno s sodno prakso zajema vse zahtevke, tudi denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prim. s sklepoma Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 350/2014 z dne 3. 4. 2014 in Pdp 103/2014 z dne 13. 2. 2014).