OZ člen 132,168, 168/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
navadna škoda - pravno priznana škoda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica stranke do enakih možnosti do obravnavanja pred sodiščem - kršitev načela kontradiktornosti - vnaprejšnja dokazna ocena - opustitev izvedbe predlaganih dokazov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna moč
Oškodovanec ima v skladu s prvim odstavkom 168. člena OZ pravico do povrnitve tako navadne škode kot tudi izgubljenega dobička. Navadna škoda je zmanjšanje nekega (oškodovančevega) premoženja, izgubljeni dobiček pa je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja (primerjaj 132. člen OZ).
Sodišče druge stopnje v tem kontekstu soglaša s trditvami tožnice, da je morala v spornem obdobju zaradi posledic škodnega dogodka in nemožnosti opravljanja prevozov v strani J.Z., če je želela pridobiti iste dohodke oziroma doseči, da se ji dohodki niso znižali, ostali stroški (stroški goriva, davki, stroški vozila; amortizacija, redni servisi in zavarovanja ter osebni dohodek J.Z.) so ostali enaki, najeti zunanjega izvajalca (G.Z. s.p.), s plačilom teh storitev pa se ji je zmanjšalo premoženje. Ni torej šlo za preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja (premoženja tožnice), ampak se je njeno premoženje v višini stroškov za plačilo zunanjega izvajalca zmanjšalo. Tako ni dvoma, da ji je nastala škoda, ki ima pravno naravo navadne škode.
Tožeča stranka (delodajalec) je od toženca (delavca) vtoževala plačilo odškodnine, ker naj bi določenega dne, ko je dostavil gorivo stranki, kljub natančnim navodilom tožeče stranke, da mora stranka plačati naročeno gorivo preden gorivo natoči v cisterno, stranki iztočil gorivo, ne da bi upošteval navodila in ker v rafineriji na Madžarskem ni mogel prevzeti blaga, saj mu je potekla veljavnost izpita za prevoz nevarnega blaga. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožencu ni mogoče očitati naklepnega ravnanja oz. hude malomarnosti in ne protipravnega ravnanja. Toženec je namreč pri dostavi goriva stranki upošteval navodila tožeče stranke in ni mogel predvideti, da plačila s kartico preko POS terminala ne bo mogoče realizirati oz. da je izjava stranke, da je žena odšla po gotovino za plačilo goriva, laž. Prav tako ne drži, da tožnik v času prevzema blaga na Madžarskem ne bi imel veljavnega izpita za prevzem blaga. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ni utemeljen.
OZ člen 557 - 563. ZDKG člen 24. OZ člen 87, 87/1.
razpolaganje z zaščiteno kmetijo - neveljavnost pogodbe - ničnost
Ker je bilo s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z delom zaščitene kmetije razpolagano v nasprotju z določbami ZDKG, je del pogodbe, s katerim so urejena pravna razmerja med preživljancem in preživljalcema z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, v nasprotju s prisilnimi predpisi. Zaradi takšnega razpolaganja z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, je nastalo nedovoljeno stanje, katerega je moč odpraviti le z ničnostjo tega dela pogodbe.
Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Zato je bilo ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno ugoditi zahtevku na vzpostavitev takšnega stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kakršni so bili pred spornim razpolaganjem.
odškodninska odgovornost članov uprave - konkretizacija ravnanj članov uprave - predpostavke za odškodninsko odgovornost - vestno izpolnjevanje dolžnosti - škodljive odločitve uprave - nakup nepremičnine - pravila podjetniške presoje - škoda
Družba, ki zatrjuje oškodovanje, mora torej vedno v okviru svojih trditev konkretizirati tista ravnanja članov uprave, ki jih po objektivnem kriteriju umešča med ravnanja, pri katerih ni bila izkazana skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika. Podati mora torej vse navedbe o škodnem dogodku (poleg tega pa še izkazati vzročno zvezo in nastanek škode), ne zadošča le trditev, da je do oškodovanja prišlo, in da je za to odgovorna uprava.
Od tega, kako je bila odločitev sprejeta, je odvisno, kako se bo lahko posamezni član uprave razbremenil svoje odgovornosti. Za odločitev, ki jo je sprejemala uprava kot kolektivni organ upravljanja, bodo morali člani dokazati, da je bila sprejeta v okviru podjetniške presoje, v primeru, ko je odločitev sprejel le eden izmed članov uprave, ker je odločitev bila v okviru njegovega delokroga, pa se bodo drugi člani lahko razbremenili odgovornosti, če bodo dokazali, da so v zvezi s to odločitvijo pridobili toliko in takšnih informacij, da ni bilo razlogov, da bi ob svoji dolžnosti spremljanja in nadziranja ravnanja drugega člana uprave, morali v skladu s predpisano skrbnostjo ukrepati.
res iudicata – dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – vročanje
Ker osebna vročitev drugotožeči stranki ni bila možna, je poštar pošiljko sodišča s sklepom pustil v hišnem predalčniku 1. 6. 2015. Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče po tem datumu prejelo kakršnokoli vlogo drugotožeče stranke. Ta v pritožbi sicer navaja, da je v določenem roku sodišču predložila izjavo o premoženjskem stanju ZST-1 z razlago. V dokaz priloži potrdilo o oddaji pošiljke. V nadaljevanju pa še navaja, da je 28. 7. 2015 z navadno pošto poslala pravilno izpolnjen obrazec ZST-1 z razlago. Potrdilo o oddani pošti je v fotokopiji. To dejstvo v povezavi z nadaljnjo pritožbeno navedbo, da je 28. 7. 2015 z navadno pošto poslala pravilno izpolnjeni obrazec ZST-1 (obrazca ZST-1 z datumom po 1. 6. 2015 v spisu ni) pritožbenega sodišča ne prepriča, da je bila priporočena pošiljka poslana prav v obravnavano zadevo.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – začasno nezaposljiva oseba
Po določbi četrtega odstavka 9. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) velja za začasno nezaposljivo brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo. Glede na takšen status storilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilca tudi ni možno vključiti v program nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti dokler ni ugotovljeno, da je storilec ponovno zmožen za delo.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba - podaljšana roditeljska pravica - obveznost preživljanja
Kljub temu, da je bila staršem upravičenke podaljšana roditeljska pravica čez njeno polnoletnost, ne obstaja obveznost staršev v smislu preživljanja. To pomeni, da se upravičenka v konkretni zadevi šteje za samsko osebo iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS in se njenih staršev pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenke v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila institucionalnega varstva ne upošteva.
pooblastilo - sklenitev pogodbe brez pooblastila - odobritev - pooblaščenec brez pooblastila
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri, česar tožnica ni zatrjevala. Ker toženka ni odobrila pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena, tožnica pa bi lahko zgolj zahtevala povrnitev škode od tistega, ki je pogodbo kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imel pooblastila.
spor majhne vrednosti – pravnomočno razsojena stvar – ugovor res iudicata – istovetnost strank – istovetnost zahtevkov – litispendenca – izostanek obrazložitve obrestnega dela zahtevka – izostanek pravnega temelja vtoževane obveznosti
Za pravnomočno razsojeno stvar (v smislu ugovora res iudicata) gre v primeru, kadar v pravdah nastopajo iste stranke in je v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka, pri čemer morata biti oba kriterija izpolnjena kumulativno.
Kriterija istovetnosti strank in istovetnosti zahtevka upoštevaje citirano zakonsko določilo veljata tudi za presojo obstoja litispendence (oziroma t. i. visečnosti pravde).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 113, 131/2. ZPP člen 182, 182/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - sprememba organizacije - regres za letni dopust
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo in je tožničino delo „administrator“ prenesla na drugo sodelavko, ki pa je poleg dela, ki ga je opravljala tožnica, opravljala tudi drugo delo. Tako je toženka dejansko združila delovni mesti „administrator“ in „vodja splošno kadrovskih del“ v delovno mesto „poslovni sekretar“. Na podlagi spremembe v organizaciji dela je potreba po opravljanju dela po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je imela tožnica sklenjeno s toženo stranko, prenehala, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni pomembno, da je potreba po delu administratorja tudi po reorganizaciji še obstajala, saj je to delo tožena stranka reorganizirala in ga združila z drugim delom v delovno mesto „poslovni sekretar“, delovno mesto „administrator“ pa je ukinila, kar je po 2. odstavku 89. člena ZDR-1 utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014798
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 60, 67, 71.
invalid III. kategorije invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica že ima status invalida III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na delovnem mestu, na katero je razporejena, to je astrologinja, s polovico polnega delovnega časa. Zato je potrebno ugotavljati, ali je pri tožnici prišlo tudi do nove invalidnosti, kakor je to določeno v 71. členu ZPIZ-1. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je pri tožnici prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma ali je nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Ker sodišče tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – pristojnost sodišča RS – zastopanje – tuj odvetnik – nepremičnina v tujini – navezne okoliščine
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj mednarodne pristojnosti in se v primeru, da ugotovi, da ni pristojno, po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – popolnost predloga za obnovo postopka – navedba obnovitvenega razloga – zavrženje predloga za obnovo postopka
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga, saj je to ena izmed obveznih sestavin predloga. Če tega ne navede, je treba predlog zavreči brez pozivanja k popravi predloga.
OZ člen 46, 49, 49/1, 86. ZPP člen 8. ZZZDR člen 58, 58/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – razveljavitev sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – prevara – zmota – dokazna ocena – dejansko stanje – ničnostni razlogi – ničnost sporazuma
Teorija kot sodna praksa zastopata stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote. Za razliko od zmote po 46. členu OZ pa gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev sporazuma mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/4, 384/5, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – poročilo o premoženjskem stanju – obličnost poročila – podatki o transakcijskih računih – zaprtje računa – zaprtje računa v tujini
Pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi bi bila odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu.
Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih.
odstop od pogodbe – pravočasnost pisnega obvestila o odstopu – trditveno in dokazno breme
Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je hkrati z elektronskim sporočilom z dne 13. 4. 2012 tožeča stranka prejela tudi dopis „Odklop plinomera“. Glede na tožničino vztrajanje, da tega dopisa ni prejela, se je namreč dokazno breme prevesilo na toženo stranko. Navedbe tožene stranke v tej smeri pa so nelogične in neživljenjske. Nelogično je namreč, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, v katerem tožečo stranko šele prosi za navodila glede pravilnega odstopa od pogodbe, priložila tudi že priponko s prav takšnim odstopom od pogodbe, v katerem so tudi že upoštevana vsa naknadno prejeta navodila tožeče stranke.
solastnina – solastniški delež – uporaba stvari sorazmerno solastniškemu deležu – preprečevanje uporabe – uporabnina – upravičenja solastnika – pravica zahtevati delitev
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno nepremičnino v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža.
ZNP člen 35, 168. OZ člen 307, 309. EZ-1 člen 473, 473/5, 473/7.
sodni depozit – pogoji za prevzem položenega – izročitev stvari upniku – stroški postopka – stroški položitve
Določba 307. člena OZ o stroških položitve, po kateri stroške veljavne in nepreklicne položitve (tj. normalne stroške) plača upnik, le povečane stroške pa dolžnik, pride v poštev le v civilnopravnih razmerjih, kjer se šteje, da je treba položitev opraviti iz razlogov, ki bremenijo upnika.