ZPP člen 112, 112/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – priporočena poštna pošiljka – navadna poštna pošiljka – pravočasna vloga – dokazovanje pravočasnosti – popis pošte o oddaji pošiljk – javne listine – kršitev načela kontradiktornosti
Iz popisnega lista dejansko izhaja, da je bila sporna vloga poslana priporočeno. Enako izhaja iz ovojnice pripete k pripravljalni vlogi z dne 30. 4. 2015. Na njej je namreč navedena oznaka „R12“, kar po prepričanju pritožbenega sodišča označuje, da je bila vloga sodišču poslana priporočeno, in da je v popisu oddaje pošiljk navedena pod zaporedno št. 12. Pritožbeno sodišče glede tega še navaja, da je kot priporočeno oddano pošiljko potrebno upoštevati tisto pošiljko, ki je kot takšna evidentirana pri sprejemu, zaradi česar ima popis pošte o oddaji pošiljke naravo javne listine, ki dokazuje, da je pošiljatelj na dan, ki je naveden v popisu, oddal pošiljko priporočeno na ime naslovnika. Glede na navedeno, kljub temu, da iz dohodnega zaznamka sodišča izhaja, da naj bi bila sporna pripravljalna vloga poslana z navadno pošto, ne more biti nobenega dvoma, da je tožeča stranka vlogo s katero je dopolnila tožbo, sodišču poslala zadnji dan izteka 8-dnevnega roka oziroma 30. 4. 2015, torej pravočasno.
ZPrCP člen 107, 107/1, 107/12, ZP-1 člen 51, 51/1.
odklon odrejenega preizkusa alkoholiziranosti – upravičenost izdaje odredbe policistov udeležencu v cestnem prometu kot vozniku osebnega vozila – zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku
Res je policist obdolžencu najprej pojasnil, da ima izrečeno prepoved približevanja in da je v zvezi s tem storil prekršek, kar pa ne pomeni, da policisti niso imeli zakonske podlage za nadaljnji postopek z obdolženim tudi kot voznikom osebnega avtomobila, ki je bil pred tem udeležen v cestnem prometu. Stališče zagovornika, da bi smeli policisti v primeru kršitev predpisov v cestnem prometu kršitelja obravnavani in ustaviti zgolj na javnem zemljišču – cestišču in ne šele na zasebnem zemljišču, je zmotno.
odklon odrejenega preizkusa alkoholiziranosti – upravičenost izdaje odredbe policistov – enotni postopek
V obravnavanem primeru je bil podan tudi sum, da je bil obdolženec udeležen v prometni nesreči in zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o tem prekršku. Ker pa predstavlja ravnanje obdolženca, ki je kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu odklonil odrejeni preizkus alkoholiziranosti, samostojen prekršek, ugotavljanje (kot predhodnega vprašanja), ali je bil obdolženec tudi resnično udeležen v prometni nesreči, za odločitev o obravnavanem prekršku ni pomembno.
Tožeča stranka ni uspela dokazati navadne škode, saj bi se njeno premoženje dejansko moralo zmanjšati, zmanjšalo pa bi se ji le na ta način, da bi tožeča stranka plačala denarni znesek, kot ga vtožuje v tožbi, vendar pa plačila tega ni dokazala in s tem tudi ni dokazala zmanjšanja njene premoženjske mase. V pritožbi tožeča stranka navaja, da bo ta škoda v bodočnosti nastala. V takšnem primeru bi tožeča stranka bila upravičena le zaradi preprečitve povečanja premoženja (izgubljen dobiček), vendar pa tudi tega v postopku na prvi stopnji ni uspela dokazati.
Četudi bi bili v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za prevaro ali opravičljivo zmoto, bi bila pogodba kvečjemu izpodbojna (94. člen OZ, prej 111. člen ZOR), nikakor pa ne nična.
Za zlorabo namreč ne gre, če se pogodbena stranka v sodnem postopku z ustreznimi in dopustnimi ugovori brani proti tožbenemu zahtevku nasprotne stranke.
Za obravnavan škodni dogodek pa zavarovalno kritje naj ne bi bilo podano, saj po oceni tožene stranke škoda na zavarovanem vozilu ni nastala v dogodku, neodvisnem od zavarovančeve ali voznikovega volje in gre v obravnavanem primeru za nastavljeno oziroma fingirano prometno nesrečo. Glede nepremoženjske škode pa je tožena stranka mnenja, da gre v obravnavanem primeru za fingirano prometno nesrečo in je zato nastopil primer izgube zavarovalnih pravic.
vrnitev darila - razveza zakonske zveze - nesorazmerna darila
Sodna praksa se je v podobnih in primerljivih zadevah že večkrat izrekla, da roka za vrnitev darilna po 84. členu ZZZDR, zakon ne določa, ter da sklicevanje na enoletni rok, ki ga je določal 117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne pride v poštev, saj ne gre za razveljavitev darilne pogodbe, temveč v bistvu za preklic, ter da pride zato v poštev splošni zastaralni rok, ki ga določa tedaj 371. člen ZOR, sedaj pa 346. člen OZ (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 11/2001).
ZPrCP člen 65, 65/6. ZCes-1 člen 6. ZORed člen 3, 3/2.
prepovedano ustavljanje in parkiranje na javno dostopni površini – pristojnost izvrševanja nadzora nad spoštovanjem pravil cestnega prometa
Dokler je površina urejena kot javno dostopna površina, četudi do poslovnih prostorov, in je promet na njej urejen tako, da je s prometnim znakom prepovedano ustavljanje in parkiranje, je nadzor nad spoštovanjem pravil cestnega prometa poleg policije tudi v pristojnosti občinskega redarstva.
posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo – manjša količina
Zaseženo količino prepovedane droge – konoplje, to je 1,44 grama, ki jo je imela kršiteljica pri sebi, je, ob izostanku kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi narekovale drugačno presojo prekrška, opredeliti kot količino, ki ne presega količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza
V okoliščinah, ko je širina vozišča manjša od širine, ki je potrebna, da bi se neovirano srečala dva osebna avtomobila, ko ni sredinske črte in voznik s širino vozila vsak trenutek vožnje sega preko namišljene sredinske črte, tudi če bi vozil z desnimi kolesi po robu vozišča, ter nočnem času, ko je vidljivost omejena z dosegom avtomobilskih žarometov, torej slabša od dnevne, se od voznika, ki ne zazna nobenega vozila iz nasprotne smeri, prav zaradi možnosti pešcev pričakuje, da bo vozil na večji oddaljenosti od desnega roba ceste ( torej ne bo strmel zgolj za tem, da bo s čim manjšo širino vozila segal čez namišljeno sredinsko črto; glede na znano širino vozišča in vozila, bi bil ob vožnji po sredini vozišča na obeh straneh od roba vozišča oddaljen le 72,5 cm), zato je napačno od kateregakoli voznika zahtevati, da bo v opisanih razmerah vozil na oddaljenosti zgolj 20 cm od roba vozišča, saj bi s tem lahko ogrozil varnost tudi morebitnih pešcev pri pravilni hoji ob robu vozišča.