solastnina – solastniški delež – uporaba stvari sorazmerno solastniškemu deležu – preprečevanje uporabe – uporabnina – upravičenja solastnika – pravica zahtevati delitev
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno nepremičnino v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – ogroženost otroka – nujnost ukrepanja – sklenjen dogovor o stikih – izvajanje dogovora – trditveno breme – določitev višine preživnine – kriterij za določitev preživnine – kriterij po začasni odredbi
Izdaja začasne odredbe o začasni dodelitvi, stikih ter preživnini za mladoletnega otroka je omejena na izjemne situacije in pride v poštev le v okoliščinah, ko je otrokov položaj ogrožen do te mere, da ni mogoče čakati na konec postopka in pravnomočnost sodbe, temveč je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepati, da se prepreči nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine po začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, kot ga sodišče presoja pri določitvi višine preživnine v meritorni odločbi, pač pa je vsebinski kriterij le nujno preživljanje otroka.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/4, 435/5, 435/6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o začetku postopka - ugovor - predložitev dokazov - izbrisni razlog
Če ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz petega odstavka 435. člena ZFPPIPP ali če mu niso priloženi dokazi, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč registrsko sodišče o ugovoru odloči na podlagi dejstev, navedenih v ugovoru, in dokazov, ki so mu priloženi. Vlagatelj ugovora svojemu ugovoru ni priložil nobenega dokaza za potrditev svojih trditev, da izbrisni razlog ne obstaja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedoseganje rezultatov - razlog nesposobnosti
Tožnik ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov, saj dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
SZ člen 113, 113/2, 117, 117/5, 123, 123/2. ZPP člen 315, 315/1.
sklenitev kupoprodajne pogodbe – oblikovalni tožbeni zahtevek – privatizacija stanovanj – lastninjenje – odkup stanovanja po SZ – imetnik stanovanjske pravice – rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo – kontrahirna dolžnost lastnika – stanovanje, ki je postalo ljudsko premoženje na podlagi predpisov o podržavljenju – sestavine kupoprodajne pogodbe – vmesna sodba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvotno določeni rok dveh let se na imetnike stanovanjske pravice na stanovanjih iz drugega odstavka 113. člena SZ, ob dejstvu, da lastniki teh stanovanj vse do leta 1994 niso bili dolžni prodati, ni mogel nanašati, zamuda tega roka pa za bivše imetnike stanovanjske pravice ne more imeti za posledico izgubo pravice do odkupa.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – dopolnitev predloga – zaslišanje priče
Pritožnica navaja, da je v danem roku predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, in sicer je zahtevane listine predložila osebno na vložišču, vendar o tem nima potrdila. Predlaga pa dokaz z zaslišanjem priče A. A., ki je bil z njo skupaj na vložišču Okrožnega sodišča v Ljubljani. Dokaz bo sodišče prve stopnje moralo izvesti.
pristojnost za spore v stečajnem postopku – spori v zvezi s stečajnim postopkom – pritegnitev pristojnosti – pristojnost okrožnega sodišča
Ne glede na vrednost spornega predmeta je za spore med stečajnim postopkom pristojno okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Če stečajni upravitelj zahteva od toženke vnovčenje premoženja stečajnega dolžnika, gre za spor v zvezi s stečajem, saj bo izid vplival na stečajno maso.
zakonske zamudne obresti - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - kdaj pride dolžnik v zamudo - trditveno in dokazno breme - sklepčnost ugovora
Ugovor zastaranja je materialnopravne narave. Presoja utemeljenosti tega ugovora je povezana z dejanskimi trditvami, pri čemer je tožena stranka dolžna navesti dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka, ter ponuditi dokaze, saj gre za njeno trditveno in dokazno breme (katerega določa materialno pravo). Tožena stranka je podala neobrazložen ugovor zastaranja, saj ni navedla nobenih konkretnih trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok in kdaj se je iztekel. Ugovor zastaranja je tako potrebno zavrniti tudi zaradi nesklepčnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0023370
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-2.
preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja – prijavljen kot iskalec zaposlitve – osebni stečaj – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Postopek osebnega stečaja obsojenca ne razbremenjuje plačila premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu, določenega kot posebni pogoj v pogojni obsodbi. Prav tako ga ne razbremenjuje že samo dejstvo, da je bil ves čas teka roka za izpolnitev posebnega pogoja prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Od obsojenca, kateremu je v pogojni obsodbi kot poseben pogoj določeno plačilo premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu, se pričakuje, da poskuša sredstva pridobiti tudi s priložnostnimi deli.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - izpolnjevanje obveznosti - določena ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti - nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nepredložitev obvestila CSD o uskladitvi preživnine - denarna pomoč staršev za prehrano - drugi občasni prejemki - iskanje zaposlitve - poročanje o dejanjih iskanja - skrb za otroka s posebnimi potrebami - oteževanje zaposlitve
Očitek, ki se nanaša na nesporočanje podatkov iz odločbe CSD o letni uskladitvi preživnine za otroka in podatkov o uskladitvi višine otroškega dodatka, ne predstavlja kršitve obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP. Nesporočanje o denarni pomoči staršev za prehrano in o drugih občasnih prejemkih (za likanje) pa bi bilo mogoče upoštevati kot kršitev obveznosti sporočanja o stanju premoženja le v primeru, če bi sodišče na podlagi trditev upraviteljice (ali upnikov) lahko ovrglo dolžničino obrambo, da ji občasni prejemki zgolj omogočajo eksistenčni minimum za preživetje.
Sodišče prve stopnje je že v razlogih sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ugotovilo in pri določitvi preizkusne dobe upoštevalo, da dolžnici skrb za otroka s posebnimi potrebami otežuje zaposlitev. V takem primeru bi bilo po oceni pritožbenega sodišča primerno, da sodišče prve stopnje uporabi možnost v skladu z določbo drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP in dolžnici, ki ni zaposlena, naloži določena ravnanja, ki so po oceni sodišča potrebna za izpolnitev njenih obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve.
stečaj pravne osebe – nepremičnina – definicija nepremičnine – sestavine nepremičnine – cenitev nepremičnine – določitev izklicne cene – parcelacija nepremičnine – ocena vrednosti premoženja – relevantna ocena vrednosti – vrednost GURS
V kolikor bi bila relevantna ocena vrednosti GURS-a, bi ZFPPIPP iz obveznosti izdelave ocene vrednosti premoženja stečajnega dolžnika po pooblaščenem ocenjevalcu, določene v 327. členu, izključil nepremičnine. Že sama ocena tržne vrednosti objekta, kot ga je ocenila cenilka, pa kaže na nerealno vrednost nepremičnine po oceni GURS.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ustavitev postopka – ovire za odpust obveznosti – nastanek ovire po uvedbi postopka odpusta obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem – sklep o odpustu obveznosti
Položaja, če je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti, po uvedbi postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, ZFPPIPP ne ureja. Položaj je podoben položaju, ko dolžnik po uvedbi postopka obveznosti krši svoje obveznosti iz 384., 386 in 401. člena ZFPPIPP. Zato je treba v primeru, ko ta ovira nastane po začetku postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, zanjo smiselno uporabiti določilo 2. točke 404. člena ZFPPIPP, ki določa, da je ugovor upnika ali upravitelja pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071018
OZ člen 122. SPZ člen 226. ZPP člen 355.
izbrisna tožba – pogodba – veljavnost pogodbe – odstop od pogodbe – prenos pogodbe – neprava stvarna služnost – stvarna služnost v korist določene osebe
Glede vprašanja veljavnosti pogodbe se ne uporabi določba 122. člena OZ, ampak se ta presoja po določbah, ki urejajo nepravo stvarno služnost v smislu 226. člena SPZ.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/4, 384/5, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – poročilo o premoženjskem stanju – obličnost poročila – podatki o transakcijskih računih – zaprtje računa – zaprtje računa v tujini
Pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi bi bila odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu.
Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih.
izvršilni naslov – prenehanje terjatve – sodni depozit
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi položitve dolgovanega zneska na sodni polog. S tem je uveljavljal ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način.
Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga za izplačilo sodnega depozita.
krajevna pristojnost sodišča - prenos pristojnosti - perpetuatio fori - ustalitev pristojnosti - sprememba stalnega prebivališča - postopek osebnega stečaja - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb sicer pristojno drugo sodišče iste vrste. Za preizkus pristojnosti je torej odločilno dejansko stanje ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Nadaljnje spremembe, ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, se ne upoštevajo. Sodišče, ki je pristojno v času vložitve predloga, ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine, saj je prišlo do ustalitve pristojnosti (perpetuatio fori). Gre za institut, ki služi načelu ekonomičnosti in pospešitvi postopka, ki je tudi eno od temeljnih pravil postopka insolventnosti.
Smisel varščine je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. S plačilom varščine tako upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena.
Sodišče prve stopnje je tožnika pozvalo, naj poda morebitne pripombe na priloženo izvedensko mnenje ter sporoči, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca, vendar pa ga ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Tako tožnik v nasprotju s šestim odstavkom 286.a člena ZPP ni bil opozorjen na posledice zamude 8 dnevnega roka, v katerem lahko poda morebitne pripombe na izvedensko mnenje oziroma navede, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. Zato njegove navedbe na naroku za glavno obravnavo, ki se nanašajo na izvedensko mnenje, niso prepozne in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sklep sodišča prve stopnje, ki ga je sprejelo na tem naroku za glavno obravnavo, da je tožnik glede teh navedb prekludiran, posledično pomeni kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.