javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - kriteriji za izbiro kandidata - sodna presoja zakonitosti izbire
Skladno z upravno sodno prakso v tovrstnih zadevah je sodna presoja zakonitosti izbire kandidata za zasedbo uradniškega delovnega mesta glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok ali pogoj - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - tek rokov med sodnimi počitnicami
Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, so upravni akti, saj v teh postopkih ne gre za odločanje sodne veje oblasti v izvrševanju funkcije sojenja. Posledično torej pri rokih za izpolnitev obveznosti, naloženih z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne gre za procesne roke v okviru sodnega postopka. Določba 83. člena ZS, ki določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, pa velja le za zadeve, ki jih sodišča rešujejo v okviru izvrševanja svoje sodne funkcije. Ker je v konkretnem primeru šlo za izpolnitev obveznosti iz upravne odločbe, ne pride v poštev določba 83. člena ZS glede zastoja procesnih rokov v času sodnih počitnic.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Glede na določbo četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1 naknadno podane izjave tožeče stranke, da v svojih prostorih nima televizijskega sprejemnika, ni mogoče šteti za izjavo v smislu zgoraj navedene zakonske določbe, ki bi imela za posledico prenehanje obveznosti plačevanja RTV prispevka.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnica je pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe vložila po poteku 15-dnevnega zakonitega roka. Zato je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožničino pritožbo, vloženo po poteku 15-dnevnega roka, s sklepom zavrgel kot prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj
Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice. Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar BPP (še) ni mogoče dobiti.
ZASP člen 50, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 149/1-2, 149/1-3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - začasno dovoljenje - neskladnost statuta z zakonom
Organ je pravilno pozival tožnika, da dopolni svojo vlogo z zahtevanimi formalnimi sestavinami (kot izhaja iz 148. člena ZASP), vsebina obveznih sestavin vloge pa je v nadaljevanju predmet materialne presoje vloge. S tem ni prišlo do arbitrarnega odločanja.
Za opredelitev materialne podlage kolektivne organizacije po drugem odstavku 149. člena ZASP so nedvomno relevantni avtorji, ki kolektivno organizacijo pooblastijo za upravljanje njihovih pravic.
Tožnik mora izkazati, da bo zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja, česar pa (neskladnost statuta z ZASP ter neizpolnjevanje drugih pogojev) ni storil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stroški kazenskega postopka
Glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZKP ima tožnik prav, da je bilo sodišče dolžno izreči, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun ter nato prijavljene stroške odmeriti. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je v pravnem položaju iz prvega odstavka 96. člena ZKP upravičen do povrnitve stroškov iz proračuna obdolženec. Obdolženec in ne njegov zagovornik je upravičen do povrnitve stroškov postopka, kar pa je nasprotno od določb ZBPP, ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči – odvetnik. Organ za BPP torej ostane pristojen za odmero stroškov zagovornika in posledično za izplačilo le-teh, iz sredstev brezplačne pravne pomoči v okviru dodeljene BPP, pri čemer pa je v izogib dvakratnemu plačilu stroškov in nagrade zagovornika (po temelju) dolžan upoštevati določbo 46. člena ZBPP in vstopiti v zahtevek tožnika, ki ga ta ima do proračuna v kazenski zadevi, kolikor enako opravljeno storitev odvetniku izplača.
Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Tožnik si z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogel več izboljšati, saj je bilo o zadevi že odločeno, in sicer celo pred vložitvijo predmetne tožbe. Tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja, pa sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev kandidature - rok za vložitev pritožbe
Sodišče mora pritožbo zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura, prejeti v predpisanem 48. urnem zakonskem roku, sicer pritožba ni pravočasna. Glede na navedeno zato v volilnih zadevah ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 68. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
V obravnavani zadevi ni podan objektivni kriterij za dodelitev BPP, določen v 24. členu ZBPP. Vložitev tožbe proti sedanjemu lastniku psa za redne stike s svojim nekdanjim psom ni razumna, saj za takšne stike ni podlage v pozitivni zakonodaji, niti ne izhaja iz dogovorov (pogodbe) med tožnico in novim lastnikom psa. Zgolj na teh dveh podlagah pa bi bil lahko tožbeni predlog s takim zahtevkom uspešen. Odrekanje stikov ni protipravno (tožnica nima o stikih pogodbe, niti niso urejeni v zakonu), razen tega ne gre za pravno priznano škodo. Ker torej vlaganje tožbe očitno ni razumno, je stališče organa za BPP in njegova odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje pravilna.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve kapitala
Za to, da se pri ugotavljanju nabavne vrednosti upošteva vrednost iz pogodbe, je bistveno, da je na podlagi pogodbe kapital pridobljen, kar v primeru, ko gre za nepremičnino, pomeni, da je na podlagi sklenjene pogodbe možen vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sicer sklenila prodajno pogodbo, pridobila pa je lahko nepremičnino in s tem kapital po pogodbi šele, ko ji je bila izročena. Šele takrat je namreč lahko nastopila last in posest kupljene nepremičnine in šele takrat je lahko od prodajalca zahtevala vknjižbeno dovoljenje za bremen prosti vpis lastninske pravice na kupljeni nepremičnini. To pa po presoji sodišča pomeni, da v konkretnem primeru vrednost kapitala – nepremičnine v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe ter da je zato treba pri ugotavljanju nabavne vrednosti upoštevati 2. stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, po katerem se v primeru, če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, za nabavno vrednost šteje vrednost v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, ter kot čas pridobitve upoštevati datum, ki je razviden iz drugih dokazil, kot to določa 2. stavek prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - upravičenec do nepovratnih sredstev - ožji družinski član
Toženka bi morala za tožnico ugotoviti, ali šteje med ožje družinske člane v smislu 6. člena SZ oziroma 11. in 180. člena SZ-1 in pri odločanju to okoliščino upoštevati.
pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantni ugovori
V konkretnem primeru ni sporna odločitev, s katero se tožniku nalaga davčna obveznost, niti ni sporen sklep o prisilni izterjavi neplačanega davka. Sporen je sklep, s katerim se tožnikova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi kot prepozna zavrže in torej odločitev povsem postopkovne (procesne) in ne vsebinske narave. Tožnik zato že v pritožbenem postopku ni mogel uspeti z ugovori, ki se nanašajo na način obdavčitve in na višino davčne obveznosti, ki se terja od njega terja. Iz istih razlogov tovrstne ugovore tudi sodišče v postopku s tožbo zavrača kot nepomembne za odločitev.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje
Postopek odločanja o prekinitvi postopka še ni končan, kar pomeni, da še ni odločeno o tožnikovi pravici ali pravni koristi. Tožnik bo lahko svoje tožbene ugovore uveljavljal, ko bo predmetni postopek končan in bo organ prve stopnje odločil o tožnikovi pravici oz. pravni koristi. Šele zoper takšno meritorno odločitev bo lahko tožnik uveljavljal ugovore, ki jih uveljavlja sedaj v tožbi.
Glede na navedeno je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Da je pravilna presoja organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 129/2014 z dne 26. 5. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1062/2014 z dne 19. 8. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 129/2014 z dne 26. 5. 2014.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. ZUP člen 213.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je A. d.o.o. odstopil od Pogodbe o finančnem leasingu, ki jo je imel sklenjeno s tožnico, dne 2. 2. 2010. Iz navedenega pa bi izhajalo, da je tožnica v relevantnem času veljavnosti javnega razpisa (to je v času od 17. 12. 2012 do vključno 31. 1. 2013) v predmetnem stanovanju bivala brez pravnega naslova. Glede na takšno dejansko stanje je pritožbeni organ v izpodbijani odločbi druge stopnje napačno odločil, da tožnica prebiva v stanovanju, ki ga je kupila na leasing. Sodba, na katere nepravnomočnost v času javnega razpisa se sklicuje pritožbeni organ, se nanaša zgolj na izročitev nepremičnine, pri čemer, je do odstopa od Pogodbe o finančnem leasingu s strani A. d.o.o. prišlo že prej, kar je tožnica zatrjevala že v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. To pa pomeni, da organ tožničinih stanovanjskih razmer oziroma njenega stanovanjskega statusa v izpodbijani pritožbeni odločbi glede na kriterije, določene v prilogi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ni pravilno ovrednotil.
Tožnica je tekom upravnega postopka predložila odločbo, iz katere izhaja, da ji je bil status delovnega invalida III. kategorije invalidnosti priznan za čas od 31. 12. 2012 dalje. To pa pomeni, da je imela tak status priznan že v času veljavnosti javnega razpisa in bi ji organ moral s tem v zvezi tudi priznati ustrezno število točk.
Drugostopenjski organ je z vsebino 3. točke izreka kršil 213. člen ZUP. Navedel je ne zgolj odločitev, ki je rezultat pritožbenega postopka, temveč tudi svoje konkretne ugotovitve glede na podane pritožbene razloge, kar pa nedvomno presega vsebino izreka po 213. členu ZUP in je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - terjana obveznost
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Enako velja za postopek s tožbo. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, ki se v pretežni meri nanašajo na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2009, ki je podlaga (izvršilni naslov) za izpodbijani sklep o izvršbi. Da je navedena odmerna odločba izvršilni naslov, namreč ni dvoma. Tako kot z ozirom na 93. člen ZDavP-2 ni dvoma o tem, da se z izpodbijanim sklepom terja še neplačani del glavnice davčnega dolga iz odmerne odločbe in ne zamudne obresti, kot tožnik zavajajoče trdi v tožbi.
davčna izvršba - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine - nezmožnost plačila
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za to, da se znesek iz obračuna davka od dohodka iz dejavnosti (akontacija dohodnine), ki ga tožnik ni plačal v predpisanem roku, izterja v davčnem izvršilnem postopku. Kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine na že zapadlo obveznost iz obračuna ne vpliva. Prav tako na odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o nizkih dohodkih in o nezmožnosti plačila dolgovanega zneska. O odpisu davčnega dolga se v postopku izvršbe ne odloča. Pač pa se bo tožnikovo finančno stanje upoštevalo pri izvršbi v skladu z določbami ZDavP-2 na način, kot je opisan v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zastaranje
Vložitev tožbe z zastaranim zahtevkom zoper prava uko stranko – odvetnika, pomeni, da tožnik ne bi imel izgledov za uspeh (tožena stranka mora ob uporabi določb ZBPP upoštevati vse znane okoliščine in dejstva o zadevi).
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - goljufivi namen - nakup rabljenega vlečnega vozila
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1 in pravo Evropske unije. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt više v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen.