javni razpisi - direktor javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - upravni akt - posamičen akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - upravna zadeva - zavrženje tožbe
Ker obvestilo o neizbiri, ki ga v konkretnem primeru s tožbo izpodbija tožnik, glede na vsebino, ki jo vsebuje, ni upravni akt ali drug posamični akt, ki bi ga bilo mogoče po 2. členu ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu, saj tožena stranka z izpodbijanim aktom sploh ni odločala ne o upravni zadevi in tudi ne o kakršnikoli pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka v zvezi s 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Toženka bi morala glede na tožnikove navedbe presojati, ali tožnik kot nekdanji vojak v enoti za boj proti terorizmu, s tem zatrjuje svoje politično prepričanje, kar je lahko razlog za preganjanje, če tožnik izkaže utemeljeni strah pred preganjanjem iz tega razloga, in ali mu iz teh razlogov grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ-1.1 Morala bi torej presoditi, ali zatrjevana grožnja z usmrtitvijo s strani teroristov za nekdanje pripadnike enot za boj proti terorizmu v Alžiriji res obstaja, česar pa ni storila.
V izpodbijani odločbi tako manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar se odločbe v tem delu ne da preizkusiti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - subjekt preganjanja
Tožnik ni izkazal, da mu policija ne bi bila zmožna ali da mu ne bi hotela nuditi zaščite, zato tudi ni izpodbil domneve, da je BiH zanj varna izvorna država. Zato je tožena stranka pravilno v konkretni zadevi uporabila določilo druge alineje 52. člena ZMZ-1.
Izvrševanje tožniku izrečene globe se je začelo v skladu z zastaralnimi roki, določenimi v 44. členu ZP-1, zato tečejo od dne izdaje sklepa o davčni izvršbi zastaralni roki za izterjavo po določbi tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
Ugovor, da ima del zidu uporabno dovoljenje po samem zakonu, bi morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper inšpekcijsko odločbo, tako kot tudi ugovor legitimacije, saj ta dva razloga ne predstavljata ničnostnega razloga, ampak je to okoliščina, ki jo lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem ali nepravilno uporabo materialnega prava.
agromelioracija - uvedba agromelioracije - kršitev materialnega prava
Predlagatelj agromelioracije sme izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja.
Odločitev o odložitvi izvršbe po 87. členu ZDavP-2 je lahko sprejeta le pred izdajo sklepa o izvršbi, ne pa po tem, ko je tak sklep že izdan in s tem začet postopek davčne izvršbe.
78. člen ZPNačrt ureja vsebino in posledice pogodbe o komunalnem opremljanju, s katero se lahko investitor in občina dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi.
Kolikor toženka nima (materialno) pravne podlage, da vlogo oziroma predlog lahko zavrne, tožnik upravičeno opozarja, da je sredstva za izplačilo iz naslova razpisanega sofinanciranja nastalih obveznosti toženka dolžna zagotoviti (iz svojega proračuna), saj se ne more sklicevati, da so bila vsa sredstva že porabljena za druge prijavitelje.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bencinski servis - stavba - pomanjkljiva obrazložitev - odstranitev nadstrešnice
Nejasno oziroma neobrazloženo je ostalo, zakaj je toženka objekt bencinskega servisa obravnavala kot nelegalno in ne kot neskladno gradnjo, torej gradnjo, za katero je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje. Tudi za rekonstrukcijo objekta je namreč ZGO-1 predpisoval gradbeno dovoljenje, vendar pa so bile sankcije, predpisane za primer neskladne gradnje, za investitorja bistveno milejše kot v primeru nelegalne gradnje.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka in prejšnje znamke v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih sta sestavljena, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne črke ali sklopa črk). Bistvena je torej celovita presoja znakov in ne preizkušanje njihovih posameznih delov. V končni fazi je odločilna celostna zaznava znamk(e) pri povprečnem potrošniku, torej kako jih bo kot celote dojel relevanten potrošnik.
državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - prosti preudarek - obseg sodne presoje
Tožeča stranka ima sicer v RS središče njenih interesov, vendar to za sprejem v državljanstvo ne zadostuje, glede na to, da ni bila ugotovljena njena fizična prisotnost v obdobju, ki ga zahteva zakon, za njeno odsotnost pa tudi niso podane izjeme, navedene v Uredbi o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, čemur v tožbi niti ne ugovarja.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - status begunca - romska skupnost - informacije o izvorni državi
Dogodek iz leta 2012 se ne more šteti kot dejanje preteklega preganjanja in da ji zato tudi v prihodnosti ne grozi preganjanje zaradi navedenega dogodka, niti ne zaradi njene romske pripadnosti. Tožnica je po dogodku z dne 7. 4. 2012 še približno eno leto živela v kraju A (na drugem koncu mesta) brez težav; prav tako ni navajala nobenih težav, ko je, po vložitvi prve prošnje, zapustila Slovenijo, odšla v Srbijo in ostala v izvorni državi približno 50 dni. Zato dejanje preganjanja, kot ga je navedla tožnica (dogodek iz leta 2012 v zvezi s katerim ji je država nudila ustrezno zaščito), ne dosega zakonsko opredeljenega standarda preganjanja. Glede romske populacije v Srbiji se dogajajo premiki na bolje in da na splošno Romi v Srbiji niso diskriminirani, pač pa gre le za posamične primere diskriminacije. Na podlagi nekaj posamičnih primerov pa ni mogoče zaključiti, da bi bila tožnica konkretno ogrožena. Zgolj dejstvo, da je nekdo pripadnik romske skupnosti, ne zadošča za ugotovitev obstoja dejanj preganjanja v smislu socialno ekonomske diskriminacije
ZKme-1 člen 25. Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (2015) člen 17, 18, 19, 20, 34, 34/4.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka - neenaka obravnava
Sredstva so lahko razdeljena po skupinah posameznih upravičencev, kar pa posledično pomeni, da so upravičenci z istimi posameznimi lastnostmi (ki sodijo v določeno skupino posameznih upravičencev) obravnavani enakopravno, saj se njihove vloge v okviru določenih skupin posameznih upravičencev uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog v okviru teh skupin. Zato ni mogoče trditi, da gre za kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj so vlagatelji, ki se prijavijo za določen namen, obravnavani pod enakimi pogoji in merili, kot jih določa JR za točno ta namen.
Ker se je tožnica prijavila za namen A, kar ni sporno, kot tudi, da ne sodi v skupino posameznih upravičencev za namen A, je organ tudi po presoji sodišča pravilno njeno vlogo zavrnil in mu zato ni mogoče očitati neenakopravne obravnave.
ZUP člen 244, 244/1. ZUreP-1 člen 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1. EZ-1 člen 468, 468/2.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - dopolnitev ugotovitvenega postopka - rok za vložitev zahteve
Da bi moral prvostopenjski organ po tem, ko je ravnal v skladu s prvim odstavkom 244. člena ZUP, izdati novo odločbo tudi, kadar je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev, nima podlage v zakonu, poleg tega prvostopenjski organ ne more izdati nove odločbe, ker že obstaja odločba s pravilno odločitvijo v upravni zadevi.
Od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan.
Obseg določene služnosti v javno korist je lahko tudi manj, kot določa 468. člen EZ-1. Z določbo 468. člena EZ-1 je služnostni upravičenec omejen zahtevati več, kot je določeno, ne pa manj, kar za služnostno zavezanko pomeni manjšo obremenitev, za služnostnega upravičenca pa manjše območje, na katerem bo lahko izvrševal vsebino, z odločbo določene služnosti.
Urad ni pojasnil razvrstitve v homogene skupine dela storitev iz razreda pisarniške in administrativne storitve, saj so v to skupino uvrščene ne zgolj administrativne storitve, ampak tudi storitve, ki se nanašajo na računalniške baze podatkov in celo zbiranje naročnin na telekomunikacijske storitve za druge in storitev primerjave cen. V tem delu, tj. storitvah, uvrščenih v pisarniške in administrativne storitve, je obrazložitev dejansko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Urad namreč svojo odločitev utemelji zgolj s tem, da je že na prvi pogled jasno, da gre za enake storitve, in sicer administrativne in pisarniške narave, le da so v seznamu prijavljene znamke bolj natančno navedene oziroma specificirane. Zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. V odgovoru na tožbo je sicer razloge dopolnil, vendar sodišče ne more presojati razlogov, ki jih toženka dodatno navaja v odgovoru na tožbo, ampak presoja zakonitost odločbe, torej zgolj razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 12, 12/2, 12/2-2.2.2.2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - manj zahteven objekt - odmik od parcelne meje - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določb ZGO-1 izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 66. člena ZGO-1 organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom. Tako tudi sodna praksa (npr. I U 230/2012, I U 1397/2017, idr.).
Tožnica ugovarja, da minimalni odmik 2,53 m ne ustreza pogojem iz 12. člena IPN, kar ne drži glede na določbo tega člena, po kateri je dopusten minimalni odmik 2,5 m, pod tam navedenimi pogoji seveda.
izdaja soglasja za cestni priključek - občinska cesta - obrazložitev odločbe - varnost cestnega prometa
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku presojal le vpliv obstoječega priključka na zmogljivost občinske ceste in varnost prometa na njej, pri čemer pa zakonskih pogojev iz 99. člena ZCes-1 ni ugotavljal v zvezi s predlaganim priključkom. Sodišče po povedanem ugotavlja, da prvostopenjski organ v ponovljenem postopku, kljub opravljeni glavni obravnavi, ni v celoti sledil napotkom, ki jih je tukajšnje sodišče podalo s sodbo I U 1662/2016-15 z dne 4. 7. 2017.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Eno od temeljnih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP, katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.