brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga - dejansko stanje
Organ za BPP je pravilno presodil, da je (bila) vloga tožnika formalno popolna, zato je mogel o njej vsebinsko odločiti, saj je vloga (in kar med strankami ni sporno) vsebovala vse podatke (in po dopolnitvi tudi ustrezne listine) in torej ni bila formalno popolna.
Ker pa tožnik ne v vlogi, s katero je vložil prošnjo za BPP (kot tudi ne v sami prošnji za BPP), ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih bi/bo vložil pritožbo je organ posledično pravilno v nadaljevanju presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Organ se je pri tem tudi pravilno skliceval na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Tožnik namreč v prošnji (in kar med strankama ni sporno) niti ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 79, 79/3, 79/4, 79/5. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) člen 6. ZUP člen 9, 214.
V drugostopenjski odločbi toženka ni odgovorila na vse relevantne pritožbene navedbe pritožnice, ki je že tedaj zatrjevala, da Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) v 6. členu za nekatere objekte ne predvideva faktorja, zaradi česar se ne obračuna, saj je zgolj ponovila, da je v prvostopenjski odločbi uporabljen faktor skladen s faktorji, ki so določeni v projektni dokumentaciji. Odločba torej nima razlogov, medtem ko je razlog, da se faktorji določajo v projektni dokumentaciji, nejasen. Zato se sodišče do njih ne more opredeliti, saj presoja zakonitost izpodbijane odločbe in ne pravilnost stališč ene ali druge stranke, ki jih izpostavljata (šele) v tožbi. Pri tem iz upravnega spisa ni razvidno, da bi toženka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnikovi pravni prednici omogočila, da se izjavi o njenem pojmovanju faktorjev v preglednici. Očitno pa je, da je tožeča stranka ves čas postopka uveljavljala drugačno razlago in uporabo predpisa kot toženka. Med okoliščine, pomembne za odločitev, je potrebno uvrstiti tudi pravna stališča, na katerih odločitev sloni.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje oškodovanca - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Oškodovancu gre lahko brezplačna pravna pomoč po ZBPP v kazenskem postopku, na podlagi prvega in drugega odstavka 1. člena ZBPP v zvezi s V. poglavjem ZKP, če za to izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljence pravno-formalno začne.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za svetovanje - sklep o odpustu obveznosti - sodno varstvo
Ker je prosilka zaprosila za BPP za postopek, za katerega v tej fazi in na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala tožena stranka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve, ni izkazano, da je sodni, (dodeljena je BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z odplačevanjem hipotekarnega kredita po odpustu obveznostu), prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred drugimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je sodišče zaključilo, da prosilka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjevala pogojev za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled ta uspeh - očitno nerazumna zadeva
Zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Kot izhaja iz podatkov izpodbijane odločbe, je tako ravnal tudi organ za BPP, ko je ugotovil, da so tožnikove navedbe nekonkretizirane, tožnik pa tudi ne v prošnji za BPP, ne v zahtevi za uvedbo posameznih preiskovalnih dejanj, ki jo je priložil k prošnji, ne navaja nobenih novih okoliščin in dejstev oziroma ne priloži novih dokazil, ki ne bi bili upoštevani pri odločitvi, oziroma ki bi kazali na utemeljen sum pri storitvi očitanih kaznivih dejanj (po navedbah tožnika naj bi šlo za zlorabo pooblastil uradnih oseb, korupcijo, uničevanje dokazov).
parlamentarna preiskava - zaključno poročilo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Zaključno poročilo, kot končni akt v postopku opravljene parlamentarne preiskave, ki ga tožnik izpodbija s predmetno tožbo, ne predstavlja upravnega akta v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - dopolnilna odločba - izdaja dopolnilne odločbe - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
Že iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica meni, da je organ z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 24. 6. 2004 kršil materialni predpis in pravila postopka. To pa pomeni, da bi tožnica morala zoper izdano gradbeno dovoljenje uporabiti pravna sredstva, in sicer vložiti pritožbo ali kršitve uveljavljati z drugim dovoljenim pravnim sredstvom. Kršitev materialnega prava in kršitev pravil postopka namreč z dopolnilno odločbo ni mogoče odpravljati. Z dopolnilno odločbo organ odloči o vprašanjih, ki so bila predmet postopka, pa v izdani odločbi niso bila zajeta (prvi odstavek 220. člena ZUP); dopolnilno odločbo torej organ izda, če upravna zadeva ni bila rešena v celoti, glede vseh zahtevkov ali vseh vprašanj in ne da bi odpravljal nepravilnosti odločitve.
Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato je imel tožnik pravico oziroma možnost, da vloži tožbo zoper ta sklep. Da bi tožnik dosegel vsebinsko obravnavo prvostopenjskega sklepa, bi moral torej najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sklep, to je doseči odpravo sklepa o zavrženju pritožbe.
Sodišče ni moglo šteti, da tožnik s predmetno tožbo izpodbija (tudi) sklep o zavrženju pritožbe, tožnik pa ne zatrjuje in ne izkaže, da naj bi tožbo zoper ta sklep vložil z ločeno tožbo. Tožnik tako v uvodu tožbe, v tožbenem predlogu, v katerem predlaga odločitev sodišča in v tožbenih navedbah izrecno izpodbija sklep prvostopenjskega organa oziroma razloge, zaradi katerih je prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavrgel. V zvezi s sklepom drugostopenjskega organa navede zgolj to, da se zaveda, da je bila pritožba zavržena, vendar je bila ta odločitev glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z občne seje VSS z dne 14. 1. 2015 nepravilna. Pri tem tožnik ne navaja nobene trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, zakaj šteje, da se to mnenje v obravnavanem primeru nanaša na situacijo v njegovem primeru in ne konkretizira, zakaj je toženka v njegovem primeru napačno uporabila predpis oziroma to mnenje. Golo sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ne more nadomestiti vseh elementov, ki bi jih morala imeti tožba, da bi bila uperjena zoper drugostopenjski sklep (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Zato ji sodišče take vsebine ni moglo pripisati samo.
vojni invalid - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Ob ugotovitvi, da je tožnica pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2018 (o zavrženju tožničine zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida) vložila po preteku predpisanega 15 dnevnega roka, je izpodbijani sklep o zavrženju tožničine pritožbe tudi po presoji sodišča pravilen in zakonit.
ZKme-1 člen 53, 53/1, 56, 56/1, 56/3, 56/4. ZUP člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev zahteve - upravičeni stroški - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zadevi so bila na podlagi kontrole na terenu ugotovljena odstopanja med zaračunanimi postavkami in dejanskim stanjem na terenu, in sicer v postavki, ki se nanaša na dobavo gostinskih stolov in postavki, ki se nanaša na inox nevtralni točilni pult. Ker je obrazložitev tožene stranke pomanjkljiva oziroma preuranjena, se bo tožena stranka morala opredeliti do zatrjevanja tožeče stranke, da so bili dejansko dobavljeni in plačani gostinski stoli primerljive oziroma boljše kvalitete. Ker tožena stranka zatrjuje, da je inox nevtralni točilni pult na kraju samem drugačnih dimenzij, kot je zaračunan, pri tem pa se tožena stranka ni opredelila do ugovora tožeče stranke, da gre za odstopanja, ki jih je zahtevala montaža pulta v prostor in so minimalna oziroma ni pojasnila, ali to dejstvo ima in kakšen vpliv ima na pravilen obračun postavke v spornem računu, zato je bila tudi v tem delu njena odločitev preuranjena.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Sodišče se z organom strinja, da je (bil) v postopku vezan na zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim PGD, izdelanim v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj tako izhaja iz 54. in 66. člena ZGO-1, ter da ni mogel upoštevati navedb tožnikov o morebitni (z njihove strani zatrjevani) neskladni gradnji (npr. če je investitor pravico iz izdanega gradbenega dovoljenja že pričel uresničevati), ali o morebitni drugačni uporabi obstoječe prostorske ureditve, kot je predvidena za prostorsko ureditev, ki je predmet gradbenega dovoljenja, saj gre tudi po mnenju sodišča za okoliščine, pomembne zgolj v postopku (inšpekcijskega) nadzora.
Zatrjevana obstoječa z gradbenim dovoljenjem (lahko tudi s predpisi) neskladna uporaba objekta (za avtomobilistična hitrostna tekmovanja itd.), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, ni okoliščina, relevantna za odločitev o tem, ali je gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom, pač pa je razlog za vodenje postopka nadzora in v tem okviru za ukrepanje po zakonu in eventualno sankcioniranje kršitev.
Ker se tožnik ne nahaja v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 78, 78/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 15. 12. 2019, zato se je tridnevni rok za vložitev tožbe iztekel v sredo 18. 12. 2019. Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti dne 20. 12. 2019, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2, zato jo je sodišče moralo kot prepozno zavreči.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
vojni veteran - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje zahtevka
Z izpodbijanim sklepom se ni presojalo tožnikove zahteve po vsebini. Ob ugotovitvi, da je bilo o tožnikovi zahtevi že pravnomočno odločeno, namreč upravni organ sploh ni imel podlage, da bi o zadevi vsebinsko odločal, zato je tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/1-2.
mednarodna zaščita - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - neposredni učinek direktive - bolnišnično zdravljenje
Drugo alinejo drugega odstavka 50. člena ZMZ-1 je treba razlagati tako, da ustvarja izpodbojno pravno domnevo o umiku prošnje, če se prosilec v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom. To pomeni, da lahko tožnik z naknadnim opravičilom dokazuje, da je bila zapustitev azilnega doma posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.