Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 36. člena ZFO-1 je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar slednje občini ne daje pravice do sodelovanja v postopku vračila tega nadomestila kot stranki oziroma stranski udeleženki. Občina namreč v tem postopku ne varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi, torej nima pravnega interesa ampak zasleduje dejanski interes, in sicer pridobiti čim več sredstev v občinski proračun, zaradi česar je bila odločitev tožene stranke o zavrženju predloga odločanja po nadzorstveni pravici, pravilna.
spor med operaterjem in uporabnikom - reševanje sporov - električna energija - poraba - obračun
Tožnik je z obravnavno vlogo zahteval, naj toženka v skladu s prvim odstavkom 413. člena EZ-1 odloči o sporu, ki ga ima z distribucijskim operaterjem, v zvezi z zatrjevanim nezakonitim odklopom iz sistema. Že zaradi nespornega dejstva, da je določeno razmerje med tožnikom in distribucijskim operaterjem v času odklopa iz sistema obstajalo, saj ni sporno, da je bil tožnik pred tem na sistem priklopljen na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil z dobaviteljem elektrike (C. d. o. o.), ni mogoče trditi, da tožnik z obravnavano zahtevo že na prvi pogled zahteva priznanje določene pravice ali pravne koristi, ki mu očitno ne pripada. Zavrženje tožnikove zahteve na navedeni pravni podlagi zato ni zakonito, kar pravilno navaja tožnik v tožbi.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 namreč lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma, če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - objektivni in subjektivni kriteriji
Tako subjektivni kot tudi objektivni kriterij za določitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost ni izpolnjen. Subjektivni kriterij terja izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo kot poslovna skrivnost. Poslovna skrivnost je določeno dejstvo, ki obstaja v vednosti, v znanju, ki je pogosto materializirana. Glede objektivnega kriterija pa ni treba, da bi bila v kakšnem aktu izrecno navedena vsebina podatka.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Zgolj v dejanskem smislu sodišče sodne presoje po vsebini niti ne more opraviti, ker tožnika ni več in ga sodišče oziroma upravni organ v morebitnem ponovnem postopku niti ne more zaslišati, tako da organ ne bi mogel dopolniti postopka v primeru ugoditve tožbe, ker tožnika ni več v Sloveniji, sodišče pa ne sodi v hipotetičnih primerih.
ZGO-1 člen 153. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - izvršljivost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Razlog, ki ga uveljavlja tožnik, je, da predmetne odločbe sploh ni mogoče izvršiti. Že iz zakonske opredelitve tega razloga oziroma uporabe besede „sploh“ izhaja, da je z njim mišljena tako imenovana objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve), ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve). Sodišče se strinja s stališčem drugostopnega organa, da tožnik uveljavljanega ničnostnega razloga ni izkazal.
Kot je navedel že organ, se z izrekom inšpekcijske odločbe odreja inšpekcijski ukrep, v tem primeru gre za ukrep v primeru ugotovitve neskladne gradnje. Kaj neskladna gradnja predstavlja, pa je del dejanskega stanja, na katerem inšpekcijska odločba temelji. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, napačna uporaba materialnega predpisa in kršitev pravil postopka pa so razlogi, ki jih lahko stranka uveljavlja v postopku z rednimi pravnimi sredstvi in kasneje s tožbo v upravnem sporu. Torej, če izrek odločbe nima vseh sestavin po ZUP, to predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki terja odpravo odločbe (že) v pritožbenem postopku, kot tudi (v nadaljevanju) v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna denarna socialna pomoč - verjetni izgled za uspeh
Stroški telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja niso takšne narave, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre. Ta je namenjena pokrivanju izrednih primerov oziroma razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti, na te razloge pa ne more vplivati. Obstajati mora nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine ogroženo.
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožnikovemu zahtevku z dne 3. 10. 2018 za določitev tožnikovega statusa nerezidenta Slovenije v skladu z ZDoh-2 za obdobje od 12. 1. 2017 dalje ugodil. Ker je bilo v tem delu tožnikovemu zahtevku ugodeno, po presoji sodišča v predmetni zadevi tožnik v tem delu ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor, saj slednji za tožnika ne pomeni možnosti izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Tožnik v tožbi tudi navaja, da naj ne bi bilo odločeno o njegovem celotnem zahtevku z dne 3. 10. 2018, saj naj bi zahteval ugotovitev statusa nerezidenta Slovenije od leta 1990 oz. 1991 dalje in ne le od 12. 1. 2017 dalje, kot to navaja davčni organ. V takšnem primeru bi moral po presoji sodišča tožnik v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP vložiti pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri pritožbenemu organu. Šele, če ta o pritožbi ne bi odločil, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka upravnega organa in za začetek upravnega spora, kot to določa 28. člen ZUS-1. Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta, s katerim je bil upravni postopek končan. Te procesne predpostavke pa po predhodno navedenem v obravnavani zadevi niso izpolnjene.
ZBan-2 člen 267, 356, 356/6, 359. ZUS-1 člen 36, 36/4.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - hranilnica - tožbene novote - delno zavrženje tožbe
Zoper odredbo tožba ni dopustna, saj zoper odredbe Banke Slovenije na podlagi šestega odstavka 356. člena ZBan-2 ni posebnega postopka sodnega varstva, zato se tožba zoper odredbo zavrže na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZUS-1.
Cena delnic je bila v relevantnem obdobju bistveno nižja od cene, ki jo je B. plačala tožnica, tožnica pa pri svojih navedbah glede morebitne dobre bodoče ponudbe za delnice (prevzem) ostaja na hipotetični ravni. Tožnica torej ni imela nobenega utemeljenega razloga za zatrjevano pričakovanje, da bo drago kupljene delnice lahko prodala z dobičkom. Tožnica v tej zvezi ne navaja nič konkretnega, temveč le hipotetično piše o prevzemni ceni 170 EUR za delnico in o „dobri poslovni priložnosti“ zaradi primoranosti B. v odsvojitev delnic, brez konkretizacije teh navedb in brez izpolnitve dokaznega bremena v tej zvezi.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava
Poleg določbe 6. člena ZDoh-1 je potrebno v predmetni zadevi pri ugotavljanju rezidentskega statusa tožnice po ZDoh-2 upoštevati tudi specialno ureditev ugotavljanja rezidentskega statusa, navedeno v drugem odstavku 7. člena ZDoh-2, ki prav tako predstavlja nacionalno materialno-pravno določbo. Ker v konkretnem primeru davčni organ pri izpodbijani odločitvi ni upošteval vseh relevantnih določb nacionalnega materialnega prava, torej ZDoh-2, veljavnega v odločanja davčnega organa v obravnavani zadevi (6. člen in 7. člen ZDoh-2), je bilo po presoji sodišča tudi materialno pravo napačno uporabljeno in posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je po prejemu tožničine prošnje za BPP ugotovil, da je ta nepopolna oziroma pomanjkljiva in jo je pozval na njeno dopolnitev (s konkretnimi napotki, na kakšen način mora vlogo dopolniti) in ji dal za to rok 15 dni od prejema sklepa. Ker tožnica svoje vloge ni dopolnila v danem roku, kot ji je bilo naloženo, je tudi po presoji sodišča organ za BPP mogel njeno vlogo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - revizija - očitno nerazumna zadeva
Glede na to, da tožnica ni navedla nobenih drugih dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero je prosila za BPP, razen opravilne številke sodbe in naziva sodišča, ki jo je izdalo ter da gre za zadevo BPP, ob tem ko je prosila za BPP za vložitev revizije, tudi po presoji sodišča tožnica ni navedla dejstev in okoliščin o zadevi, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti nerazumnost zadeve oziroma na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti predlog za dopustitev revizije.
Glede na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP je bila tožnica dolžna navesti o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, dejstva in okoliščine, ki dopuščajo presojo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh.
ZŠpo-1 člen 13, 16, 16/3, 71, 98. Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (2015) člen 38, 76.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje letnega programa športa v občini - skladnost splošnega akta z zakonom
Nosilec športne panoge ni novo merilo, saj se nosilca prednostne športne panoge izbira (ugotavlja) na podlagi meril, ki jih določa 38. člen Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj, ta merila pa po vsebini izhajajo iz meril, ki jih predvideva določba 16. člena ZŠpo-1. Dejstvo, da se izbranega nosilca športne panoge oz. njegov zbir točk ponderira, po mnenju sodišča ne pomeni določitev merila izven nabora naštetih v 16. členu ZŠpo-1.
Določitev nosilca prednostne športne panoge pomeni določitev podrobnejših pogojev in meril za izbiro, s katerimi je toženka izrazila svoj lokalni interes, za kar ima v določbi tretjega odstavka 16. člena ZŠpo-1 zakonsko pooblastilo.
ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - zdravstveni razlog - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku pred izdajo prvostopenjske odločbe ni bilo vročeno mnenje PZK. Toženka to opustitev utemeljuje s tem, da ne gre za izvedensko mnenje, na katerega bi tožnik lahko dajal pripombe. Vendar takšno razumevanje določil postopka ni pravilno. Prvi odstavek 9. člena ZUP določa, da je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Nadalje tretji odstavek tega člena določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
ZIKS-1, pa tudi noben drug predpis, ne izključuje pravice tožnika, da bi se izjasnil o okoliščini, ki jo toženka šteje za pomembno, saj je nanjo oprla svojo odločitev. Mnenje PZK izrecno povzema in navaja, da PZK priporoča prekinitev kazni le, če bo indicirano operativno zdravljenje, iz česar torej izhaja, da je mnenje upoštevala kot okoliščino oziroma dokaz, da prestajanja kazni zaradi nudenja zdravstvene oskrbe ni potrebno prekiniti, razen če bi bilo indicirano operativno zdravljenje.
davek od dohodkov pravnih oseb - priglasitev združitve družb - prenos poslovnega deleža - načelo davčne nevtralnosti
Po prvem odstavku 48. člena ZDDPO-2 se za združitev šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe o statusnem preoblikovanju družb. Do upravičenj in obveznosti pri združitvah in delitvah iz 49. člena ZDDPO-2 pa so po določbah 50. člena tega zakona upravičene izključno družbe, med katere pa pravne osebe, ki so v skladu s posebnim zakonom ustanovljene z namenom opravljanja nepridobitne dejavnosti (med katere sodijo tudi zavodi), nedvomno ne sodijo.
ZBan-2 člen 267, 356, 356/6, 359. ZUS-1 člen 36, 36/4.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - hranilnica - tožbene novote - delno zavrženje tožbe
Zoper odredbo tožba ni dopustna, saj zoper odredbe Banke Slovenije na podlagi šestega odstavka 356. člena ZBan-2 ni posebnega postopka sodnega varstva, zato se tožba zoper odredbo zavrže na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZUS-1.
Na podlagi 359. člena ZBan‑2 sodišče zavrača v tožbi podane dokazne predloge, iz enakega razloga pa zavrača tudi nove navedbe v tožbi, ki jih tožnica ni podala že v ugovoru zoper odredbo. Tozadevno je tožnica v tožbi sicer zapisala, da v tožbi „podrobneje pojasnjuje“ svoje navedbe, s katerimi utemeljuje nezakonitost izpodbijane odločbe in odredbe, vendar pa večino tožbenih navedb predstavljajo nedopustne novote in ne podrobnejša pojasnila k že predhodno v postopku podanim navedbam.
Zgolj zanikanje stališča toženke, da je tožnica imetnica delnic za račun B., ne zadostuje za to, da bi tožnica uspešno izpodbila izpodbijano odločbo. Izrecna obljuba za povratni prenos delnic B. ni bila potrebna, saj je bila že kupoprodajna pogodba zastavljena tako, da bi lahko delnice v primeru neplačila 95% kupnine prešle nazaj k prodajalcu. Četudi so delnice morebiti proste stvarnopravnih bremen, je tožnica (neprerekano) dolžna v primeru neplačila 95% vrniti delnice, pri čemer pa tudi sama tožnica v svoji tožbi navaja, da je računala na prevzem in na to, da ji kupnine za 95% sploh nikdar ne bi bilo treba zagotoviti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - stavbna zemljišča - stvarna pristojnost - uveljavljanje predkupne pravice
Kot izhaja iz obstoječe sodne prakse, v primeru zakonite določitve predkupne pravice občine, kadar jo ta uveljavlja, organ postopka po ZKZ ne more izvesti, ker za to ni stvarno pristojen. Do kolizije predkupnih pravic iz ZUreP-1 in ZKZ, v postopku, ki ga organ izvaja na podlagi določb ZKZ, torej ne more priti, saj mora po naravi stvari prodajalec, preden sproži postopek prodaje zemljišča po pravilih ZKZ, pridobiti potrdilo občine, da ta na njegovem zemljišču ne bo uveljavljala predkupne pravice, kot izhaja iz 87. člena ZUreP-1
Ker je v obravnavnem primeru komisija ocenila, da tožnikov projekt ne izpolnjuje vseh splošnih kriterijev razpisa, je skladno z določili Javnega razpisa postopanje komisije, ko tožnikove vloge točkovno ni ocenila, saj je točkovna ocena vloge predmet ocene vsebinskih kriterijev razpisa. Ta pa se, kot rečeno, v primeru, ko projekt ne izpolnjuje vseh kumulativno določenih splošnih kriterijev razpisa, ne opravi.