brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je po prejemu tožničine prošnje za BPP ugotovil, da je ta nepopolna oziroma pomanjkljiva in jo je pozval na njeno dopolnitev (s konkretnimi napotki, na kakšen način mora vlogo dopolniti) in ji dal za to rok 15 dni od prejema sklepa. Ker tožnica svoje vloge ni dopolnila v danem roku, kot ji je bilo naloženo, je tudi po presoji sodišča organ za BPP mogel njeno vlogo zavreči.
ZŠpo-1 člen 13, 16, 16/3, 71, 98. Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (2015) člen 38, 76.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje letnega programa športa v občini - skladnost splošnega akta z zakonom
Nosilec športne panoge ni novo merilo, saj se nosilca prednostne športne panoge izbira (ugotavlja) na podlagi meril, ki jih določa 38. člen Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj, ta merila pa po vsebini izhajajo iz meril, ki jih predvideva določba 16. člena ZŠpo-1. Dejstvo, da se izbranega nosilca športne panoge oz. njegov zbir točk ponderira, po mnenju sodišča ne pomeni določitev merila izven nabora naštetih v 16. členu ZŠpo-1.
Določitev nosilca prednostne športne panoge pomeni določitev podrobnejših pogojev in meril za izbiro, s katerimi je toženka izrazila svoj lokalni interes, za kar ima v določbi tretjega odstavka 16. člena ZŠpo-1 zakonsko pooblastilo.
ZPP člen 87, 87/3, 98, 98/1, 98/2, 98/5, 105, 105/3. ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/2.
brezplačna pravna pomoč - zastopanje - kvalificiran pooblaščenec - pooblastilo za zastopanje - poziv na predložitev pooblastila - podpis tožnika - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker torej A.A. skladno s pozivi tega sodišča v odrejenih rokih in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa sodišču ni predložila pooblastila tožnice za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, skupaj s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu, kot je bilo od nje zahtevano, in ker (tudi) tožnica tožbe po pozivu sodišča ni lastnoročno podpisala, to pomeni, da je tožba, ki je bila od same vložitve nepopolna, nepopolna ostala tudi po pozivih sodišča k popravi. Ker gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (lastnoročni podpis tožnika na tožbi v zvezi s tretjim odstavkom 105. člena ZPP, oziroma pooblastilo tožnika kvalificiranemu pooblaščencu v zvezi z 92. členom ZPP in tretjim odstavkom 87. člena tega zakona, vse pa v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-11 tožbo kot nepopolno zavrglo.
ZDavP-2 člen 2, 2/3, 146, 146/4. ZUP člen 67, 67/1.
davčna izvršba - upravna izvršba denarnih obveznosti - postopek na predlog - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb postopka
Davčni organ bi moral tožečo stranko, ki je prava neuka, pozvati na odpravo pomanjkljivosti predloga za izvršbo in šele kolikor ta v skladu z navodili organa predloga ne bi dopolnila in se ga ne bi dalo obravnavati, ta predlog zavreči.
Tožnik seznamu izvršilni naslovov ne oporeka niti ne oporeka ugotovljenim datumom izvršljivosti posameznih izvršilnih naslovov, ugotovljeni višini neporavnanih davčnih obveznosti ali odmerjenim zamudnim obrestim in stroškom postopka, pač pa le navaja, da je izpodbijani sklep neutemeljen zato, ker njegova obveznost ni bila ugotovljena s sodbo v pravdnem postopku, kar pa ni utemeljen tožbeni ugovor.
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne začne šteti naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
Napačno štetje rokov izhaja iz zmotnega sklepanja tožnika, da se rok za vložitev tožbe šteje od dneva, ko je bilo pismo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, in ne iz kakšnega drugega dejstva (npr. napake pri vročanju). Taka napaka pri sklepanju glede teka rokov bremeni tožnika. Drugače bi bilo lahko le v primeru, če bi pri vročanju nastala nepravilnost, vendar tega tožnik nikjer ne uveljavlja.
ZGO-1 člen 22, 22/2, 23. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Zgolj ugotovitev, da grajeno javno dobro ne služi več namenu zaradi posegov, ki onemogočajo rabo v skladu z njegovim namenom, ne da bi se ugotovili razlogi in pravni temelj za ta poseg v grajeno javno dobro, ki onemogoča njegovo uporabo, ne zadostuje za odločitev o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na podlagi določbe iz drugega odstavka 23. člena ZGO-1.
Pravilna je navedba tožene stranke, da ni dolžna čakati na pravnomočno sodno odločitev, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni poravnala svojih obveznosti, saj je to posebej opredeljeno v določbah Javnega razpisa, vendar pa to ne pomeni, da lahko svojo odločitev utemelji zgolj z navedbo, da obveznosti niso poravnane, ne da bi to ustrezno pojasnila in utemeljila.
ZEN člen 86, 86-5, 95, 95/4, 95/4-4. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 26, 26/3.
kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb - upravnik stavbe - soglasje
Zahteva tožnikov, naj sodišče etažnim lastnikom pošlje elaborat in jih pozove, naj se izjasnijo ali se s predlaganimi spremembami strinjajo, ni utemeljena, saj ima stavba, v kateri je skupni del stavbe, za katerega predlagata spremembe v katastru stavb, upravnika. Ker ta soglasja k predlaganim spremembam ni podal, s tem ni izpolnjen eden od pogojev za spremembo vpisov v katastru stavb in je zato odločitev tožene stranke pravilna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - večja energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoj
Toženec bo moral v ponovljenem postopku po vsebini presoditi navedbe tožnikov, med ostalimi tudi njuno trditev, da je izvajalec na računu št. 147/16, predloženem k obvestilu o zaključku naložbe, ki ga je toženec štel za verodostojnega, na roke popravil datum ponudbe, s čimer smiselno zatrjujeta, da je s tem vzpostavljen (vsaj) dvom v njegovo verodostojnost in skladno s prej citirano določbo petega odstavka 8. b) točke Javnega poziva podana potreba po izvedbi dodatnih dokazov v zvezi z ugotavljanjem pričetka izvedbe del.
ureditev meje - javna cesta - kategorizirana javna cesta - neustavni občinski odlok - exceptio illegalis - razlastitev
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Krško v delu, v katerem kategorizira kot javno pot tudi predmetne nepremičnine, posega v tožničino lastnino. Ustavno sodišče je v tovrstnih zadevah po opravljenem tehtanju javne koristi in posega v lastninsko pravico več let dajalo prednost javni koristi in posledično izdajalo ugotovitvene odločbe, s katerimi je ugotovilo neustavnost odlokov in določalo način izvršitve, po katerem bi morale občine ugotovljeno neustavnost odpraviti tako, da bi v določenem roku z lastniki zemljišč sklenile pravni posel ali izpeljale postopek razlastitve. Ker občine odločb niso spoštovale, je prakso spremenilo tako, da je odloke pričelo razveljavljati. Glede na jasno prakso Ustavnega sodišča glede tega vprašanja sodišče zaključuje, da je tudi konkretni Odlok neustaven.
Tožnik v primeru, da je bil prijavljen projekt na drugem (kasnejšem) pozivu izbran za sofinanciranje, ni upravičen do (dvojnega) financiranja. To izhaja že iz načela gospodarne porabe javnih sredstev, kot ga določata tako 2. člen ZJF kakor tudi 4. člen ZJN-3 v zvezi s tretjim odstavkom 106.f člena ZJF. V ponovljenem postopku bo zato morala toženka pred odločitvijo ugotoviti vse pravno pomembne okoliščine za pravilno uporabo prava, in sicer poleg okoliščin sofinanciranja tožnikovih projektov tudi njuno medsebojno povezanost ter to v obrazložitvi svoje odločitve ustrezno pojasniti.
V obravnavnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevek tožnice, vložen na podlagi 1. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1. Toženka je bila na tak zahtevek vezana. Z odločbo, izdano na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 (ne glede na to, ali gre za odločbo, izdano na podlagi 1. točke in ali odločbo izdano na podlagi 2. točke te določbe), toženka torej le ugotavlja nastop pravnih posledic, ki so nastale na podlagi samega zakona, in je odločba na tej pravni podlagi nujno vezana na dejansko stanje ob njeni izdaji.
parcelacija - mejna obravnava - vlagatelj zahteve - pooblastilo za zastopanje - geodetske storitve
Če drži navedba tožnikov, da na mejni obravnavi nista bila seznanjena s tem, da podpisujeta pooblastilo geodetskemu organu, da v njunem imenu sproži upravni postopek parcelacije in ju v navedenem postopku zastopa, bi bilo treba oceniti, ali ju je resnično mogoče šteti za vlagatelja predmetnega zahtevka.
sistemski operater distribucijskega omrežja - pogodba o dobavi električne energije - spor med operaterjem in uporabnikom - plačilo storitev - vdor v zaprt prostor
V obravnavani zadevi gre za spor, ki se nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO), in sicer iz poglavja III.6. z naslovom „Neupravičeni odjem“.
Sporna je ugotovitev toženke, da je tožnica neupravičeno odjemala električno energijo na predmetnem merilnem mestu. Tožnica namreč ves čas postopka zatrjuje, da niti ona sama niti njen mož A.A., sicer upokojeni dolgoletni delavec - monter Elektra ..., d.d., nikoli nista neupravičeno posegala v električno omarico.
Že s tem, ko je bil na tožničinem merilnem mestu ugotovljen neupravičen odjem električne energije, je izpolnjen abstraktni dejanski stan, ki izhaja iz navedenih določb SPDO.
razlastitev - javna cesta - javna korist - pogoji za razlastitev
V obravnavanem primeru je namen razlastitve, da občina pridobi nepremičnino tožnikov, ki jo je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta, temveč glede na to, ali ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
Širitev izključitvenih razlogov na sporne terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, in v zvezi njimi še ni bil niti uveden kakršen koli postopek, po presoji sodišča ne more biti v skladu z načeli postopkov javnega naročanja, in sicer ne glede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik je kot glavna razloga za odhod iz države tako ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, kot v osebnem razgovoru, navedel ekonomske razloge ter težave s kriminalno združbo. Med ekonomskimi razlogi je navedel, da v Alžiriji ni mogel dobiti službe, pač pa le občasna dela, ker ni imel poznanstev, češ da tam ni mogoče dobiti služb in je ekonomska situacija slaba ter da so z družino živeli v enosobnem stanovanju. V zvezi z drugim razlogom pa, da je pred stanovanjskim poslopjem, v katerem so živeli, kriminalna združba prodajala drogo, čemur je sam nasprotoval, kar se je odrazilo v večkratnih prepirih, zlasti z odjemalci in fizičnem napadu nanj pred tremi leti in enkrat pred sedmimi leti. Sodišče se v celoti strinja s toženkino oceno, da se okoliščine, ki jih tožnik navaja kot razlog za zapustitev izvorne države, ne nanašajo na katero izmed podlag za priznanje mednarodne zaščite iz 1. do 5. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ-1.
ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Tožnika zmotno menita, da gre v tej zadevi za rekonstrukcijo, ker se po predvideni odstranitvi (večjega) dela objekta, ohranja del objekta, ki ga je mogoče definirati kot stavbo. To namreč za presojo pravne kvalifikacije obravnavanega posega ni bistveno. Odločilno pa je, da bo pretežni del objekta (vključno s temelji) v celoti odstranjen, na tem mestu pa bo skupaj s temelji zgrajen nov objekt.