Tožnik v primeru, da je bil prijavljen projekt na drugem (kasnejšem) pozivu izbran za sofinanciranje, ni upravičen do (dvojnega) financiranja. To izhaja že iz načela gospodarne porabe javnih sredstev, kot ga določata tako 2. člen ZJF kakor tudi 4. člen ZJN-3 v zvezi s tretjim odstavkom 106.f člena ZJF. V ponovljenem postopku bo zato morala toženka pred odločitvijo ugotoviti vse pravno pomembne okoliščine za pravilno uporabo prava, in sicer poleg okoliščin sofinanciranja tožnikovih projektov tudi njuno medsebojno povezanost ter to v obrazložitvi svoje odločitve ustrezno pojasniti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik je kot glavna razloga za odhod iz države tako ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, kot v osebnem razgovoru, navedel ekonomske razloge ter težave s kriminalno združbo. Med ekonomskimi razlogi je navedel, da v Alžiriji ni mogel dobiti službe, pač pa le občasna dela, ker ni imel poznanstev, češ da tam ni mogoče dobiti služb in je ekonomska situacija slaba ter da so z družino živeli v enosobnem stanovanju. V zvezi z drugim razlogom pa, da je pred stanovanjskim poslopjem, v katerem so živeli, kriminalna združba prodajala drogo, čemur je sam nasprotoval, kar se je odrazilo v večkratnih prepirih, zlasti z odjemalci in fizičnem napadu nanj pred tremi leti in enkrat pred sedmimi leti. Sodišče se v celoti strinja s toženkino oceno, da se okoliščine, ki jih tožnik navaja kot razlog za zapustitev izvorne države, ne nanašajo na katero izmed podlag za priznanje mednarodne zaščite iz 1. do 5. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - vrednost nepremičnine
Premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam ter zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati, niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine. Možnost razpolaganja z nepremičnino je neokrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - interes pravičnosti - kazenski postopek - oškodovanec
Nedvomno je v interesu pravičnosti, da je tožnici omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku, če sama nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njena pravica do poštenega sojenja. Vendar pa pravni interes oškodovanca v kazenskem postopku ni neomejen. ZKP oškodovancu ne zagotavlja neomejenih možnosti za varstvo pravnega interesa na prvi stopnji, saj ga oškodovanec lahko varuje le v okviru izvrševanja procesnih pravic, ki mu jih omogoča ZKP.
ZMZ-1 člen 25, 27, 28. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 19, 19/2. ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena tožba - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije - subsidiarna zaščita - pravica do izjave
Tožnik se (je) (v upravnem postopku in) v tožbi sklicuje na splošne razmere v Alžiriji in ne uveljavlja, da bi bilo njemu iz nekih razlogov izven okvira 27. člena ZMZ-1 „namerno odtegnjeno“ uživanje najbolj temeljnih pravic, ki bi mu omogočile preživetje. Zato tudi z vidika subsidiarne zaščite izpodbijani akt ni nezakonit.
Seznanitev z dokazno oceno preden organ izda upravni akt na področju mednarodne zaščite ne pomeni tega, kar je predpisano v določilu 5. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP, da mora uradna oseba stranki omogočiti, da se seznani z uspehom dokazovanja ter da se o tem izreče. Pravica do izjave (obrambe) kot element znotraj splošnega pravnega načela dobrega upravljanja, kadar gre za izvajanje prava EU, je s strani Sodišča EU preko določbe o sodelovanju med državo članico in prosilcem za mednarodno zaščito (4. člen Kvalifikacijske direktive št. 2004/83 oziroma Kvalifikacijske direktive 2011/95) interpretirana tako, da sodelovanje med uradno osebo in prosilcem obstaja samo v prvi fazi ugotovitvenega postopka - obravnavanja dejstev in okoliščin.
ZJC člen 68. ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - veljavnost zakona
ZJC je prenehal veljati z dnem uveljavitve ZCes-1, razen posameznih določb, ki so izrecno naštete v drugem odstavku 123. člena ZCes-1, ki pa se ne nanašajo na pogoje oglaševanja. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo.
Pogodba, ki je bila sklenjena zaradi ureditve spornih razmerij med tožnikom in MOL v zvezi z reklamnimi panoji, postavljenimi brez dovoljenja pristojnega organa MOL, po svoji vsebini in načinu izdaje predpisanega soglasja ne more nadomestiti.
ZGD-1 člen 75, 75/1. ZSReg-B člen 16. ZUP člen 96.
sodni register - izbris iz poslovnega registra - sprememba podatkov - poslovni naslov - sprememba poslovnega naslova - obvestilo o spremembi - vročitev obvestila - vročitev z javnim naznanilom
Če ni mogoča vročitev tožniku zaradi spremembe naslova, se vročitev opravi z javnim naznanilom v skladu s 96. členom ZUP.
Za odločitev je nebistveno, kdaj je lastninska pravica na predmetnih zemljiščih prešla na solastnico kmetijskih zemljišč, saj je relevantno le, da iz podatkov zemljiškega knjige izhaja, da je v času odločanja prvostopnega organa na predmetnih zemljiščih navedena kot solastnica.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 7. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 24. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil - merila - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba
Izvrševanje načela otrokove največje koristi v postopku ne predstavlja samo omogočanje pravice do izjave mladoletnika in pravice do stikov mladoletnika s starši, pač pa tudi tehtanje celotnih individualnih okoliščin mladoletne tožnice v času odločanja, skladno s 7. členom Uredbe Dublin III. Toženka se do individualnih okoliščin mladoletne tožnice v zvezi z načelom največje otrokove koristi pri odločanju o odgovorni državi članici za obravnavanje prošnje tožnic sploh ni opredelila, saj je v celoti izostala ugotovitev toženke, zakaj je glede na njene individualne okoliščine v največjo korist druge tožnice, da se njena prošnja obravnava na Poljskem.
davčna izvršba - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti - ugovor dolžnikovega delodajalca - rubež denarnih sredstev
Delodajalec oziroma izplačevalec prejemkov dolžniku, lahko na podlagi prvega odstavka 164. člena ZDavP-2 pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi, ugovarja zoper ta sklep v roku 8 dni od dneva njegovega prejema, vendar samo iz razloga, v kolikor dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov. V predmetni zadevi tako tožnik ne zanika, da dolžnik pri njem ne bi prejemal prejemkov, temveč zgolj navaja, da je pri njem zaposlen za 20 ur tedensko, kar pa ne predstavlja ugovornega razloga v skladu z zgoraj navedeno zakonsko določbo.
URS člen 58. ZVis člen 6. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142.
doktorat znanosti - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
Dr. H.H. se v svojem mnenju ne opredeli do vprašanja pomembnosti spornega dela doktorske disertacije, ampak se je osredotočila le na dokazovanje podobnosti magistrskega in doktorskega dela, vendar pa zgolj to dejstvo, da v tem mnenju manjka opredelitev do elementa pomembnosti, ni takšna pomanjkljivost, da bi bilo zaradi tega potrebno odločbo odpraviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje, saj sta dva od treh članov komisije obrazložila tudi element pomembnosti, do njega pa se je opredelil tudi senat univerze.
ZUP člen 144. ZBPP člen 13. ZUPJS člen 17, 17/2, 18.
brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca in družinskih članov - primerno stanovanje - ugotovitveni postopek - pravica stranke do izjave
Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o njih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je tožena stranka po prejemu prošnje tožnika pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov z vpogledom vanje ter na njihovi podlagi odločila o prošnji. V obravnavani zadevi je torej tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje, niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti nepremičnin, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja in uporabnosti površine.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - resna škoda - nedržavni subjekt - kriminalna združba
Nedržavni subjekt je lahko subjekt resne škode le, če prosilcu država ali politične stranke in druge organizacije niso sposobne in nočejo nuditi zaščite, česar tožnik ni izkazal, saj se ni obrnil po pomoč k pristojnim državnim organom, ko je bil deležen groženj in ko so ga pretepli in se je celo aktivno izognil temu, da bi prišel v stik z državnimi organi, ko so drugi (uslužbenci bolnišnice) poklicali policijo, s tem, da je bolnico zapustil, da ne bi prišel v stik s pristojnimi državnimi organi. Tožnikovo zatrjevanje, da mu državni organi niso sposobni nuditi zaščite, je preveč posplošeno in zgolj hipotetično, saj se k njim po pomoč ni zatekel in je celo aktivno preprečil, da bi prišel v stik z njimi. Če pa pri njih niti ni iskal pomoči, potem ne more zatrjevati, da mu niso sposobni nuditi zaščite.
brezplačna pravna pomoč - vračilo izplačanih sredstev - pridobitev premoženja
Tožnica zatrjuje, da ni pridobila premoženja, kot to navaja tožena stranka v odločbi, pri čemer pa svojih navedb ne konkretizira zakaj šteje, da je tožena stranka vrednost premoženja napačno ocenila. Iz odločbe in sodbe sodišča prve stopnje namreč jasno izhaja, da je tožnica v pravdi delno uspela, da je pridobila solastništvo na treh parcelah.
Pravilnik o dodeljevanju spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva v Občini Tržič (2013) člen 44, 45, 47. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - nastanitveni objekt - delovanje na področju turizma - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Že v pritožbi (in kar izhaja tudi iz tožbe) je tožnik za vsak posamezni strošek izčrpno in natančno pojasnil, zakaj gre za strošek v smislu posodobitve dejavnosti sobodajalstva, zato odločitve drugostopnega organa glede zavrnitev pritožbenih navedb niti ni mogoče preizkusiti in je tudi po oceni sodišča s tožbo zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) podana.
Hkrati pa se sodišče tudi strinja z razlogovanjem tožnika, da gre (vsaj v večjem delu) za investicije, ki bi jih kazalo obravnavati kot investicije v posodobitev dejavnosti sobodajalstva. Zagotavljanje hlajenja prostorov za goste v toplih mesecih v letu, možnost dostopa do brezžičnega interneta, opozarjanje glede nevarnosti požarov, možnost dodatne aktivnosti za goste (ponudba keramičnih delavnic z vreteni), usmeritev do lokacije namestitve z vidnimi znaki, namreč že na prvi pogled spadajo med osnovne pogoje, ki jih mora v današnjem času zagotoviti vsak, ki se ukvarja z oddajanjem namestitev (torej tudi sob) v turistični in sorodnih dejavnostih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga - dejansko stanje
Organ za BPP je pravilno presodil, da je (bila) vloga tožnika formalno popolna, zato je mogel o njej vsebinsko odločiti, saj je vloga (in kar med strankami ni sporno) vsebovala vse podatke (in po dopolnitvi tudi ustrezne listine) in torej ni bila formalno popolna.
Ker pa tožnik ne v vlogi, s katero je vložil prošnjo za BPP (kot tudi ne v sami prošnji za BPP), ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih bi/bo vložil pritožbo je organ posledično pravilno v nadaljevanju presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Organ se je pri tem tudi pravilno skliceval na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Tožnik namreč v prošnji (in kar med strankama ni sporno) niti ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe.
parlamentarna preiskava - zaključno poročilo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Zaključno poročilo, kot končni akt v postopku opravljene parlamentarne preiskave, ki ga tožnik izpodbija s predmetno tožbo, ne predstavlja upravnega akta v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje oškodovanca - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Oškodovancu gre lahko brezplačna pravna pomoč po ZBPP v kazenskem postopku, na podlagi prvega in drugega odstavka 1. člena ZBPP v zvezi s V. poglavjem ZKP, če za to izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljence pravno-formalno začne.
vojni invalid - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Ob ugotovitvi, da je tožnica pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2018 (o zavrženju tožničine zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida) vložila po preteku predpisanega 15 dnevnega roka, je izpodbijani sklep o zavrženju tožničine pritožbe tudi po presoji sodišča pravilen in zakonit.
akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vstopna pravica vnuka - denacionalizacijski upravičenec (bivši lastnik)
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je sin bivšega lastnika umrl za svojim očetom. S tem niso podani pogoji za uporabo instituta vstopne pravice tožnice kot vnukinje, ko bi tožnica "postala" dedinja prvega dednega reda. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnica kot vnukinja bivšega lastnika lahko štela kot nadomestna upravičenka na podlagi 12. člena ZDen. Nadomestni upravičenec bi bil njen oče, ki pa ni štel za državljana LRS in FLRJ, zaradi česar po prvem odstavku 9. člena ZDen ni upravičenec do denacionalizacije.