brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - administrativne prepovedi
Administrativne prepovedi po zakonu niso določene kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči, zato se tudi ne morejo upoštevati pri ugotavljanju višine lastnega dohodka prosilca.
Iz izreka, pa tudi iz obrazložitve, mora biti razvidno, zoper kateri akt se je tožeča stranka pritožila in kateri akt je drugostopensjki upravni organ pri svoji odločitvi presojal.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa nima vseh sestavin po določilu 214. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi v postopkih dodeljevanja sredstev iz proračuna, zato pravilnosti sklepa ni mogoče preizkusiti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa onemogoča učinkovito sodno varstvo.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - pogoji za odmero nadomestila - zavezanec za plačilo
Za odmero nadomestila za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav je bistvena ugotovitev, da zemljišča v lasti zavezanca ležijo znotraj melioracijskega območja.
Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila člen 26.
varstvo okolja - emisije - organska topila - mejne vrednosti emisij - vpis naprave v evidenco naprav, v katerih se uporabljajo organska topila
Ker tožnik v roku zahtev iz načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin ni izpolnil, saj vrednost emisije hlapnih organskih spojin presega ciljno vrednost, naprava pa tudi ne izpolnjuje predpisanih pogojev, je pravilna zavrnitev zahteve za vpis naprave v evidenco naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.
javni razpis - upravni postopek - druga javnopravna stvar - smiselna uporaba pravil upravnega postopka
V primeru javnih razpisov gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP, v kateri se določbe ZUP smiselno uporabljajo, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom. Smiselna uporaba ZUP pa pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči.
nacionalni svet invalidskih organizacij - zavrnitev zahteve za registracijo društva
Nacionalni svet invalidskih organizacij po določbi 5. odstavka 25. člena ZInvO ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (društva ali zveze društev) za katere veljajo predpisi, ki urejajo društva (2. odstavek 2. člena ZInvO).
dohodnina - odmera dohodnine - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - povprečenje - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let
V 120. členu ZDoh-2 je določena izjema od splošnega pravila po 119. členu istega zakona, ki se nanaša le na prejemke iz delovnega razmerja, izplačane na podlagi sodne odločbe. Dohodki iz delovnega razmerja, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let nazaj, se tako v celoti vštejejo v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov.
ZTuj-1 člen 25, 27, 32, 43, 43/1, 43/1-5, 69. ZZDT člen 4, 4/6.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožena stranka je na podlagi zaslišanja tožnika ocenila, da je moč sklepati, da ne bo spoštoval pravnega reda RS, saj obstoja dvom, da bo resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč, da je iz izjave tožnika na zapisnik z dne 10. 11. 2010 med drugim razvidno, da ne ve višine plače, da pogodbe, ki je zapisana v slovenskem jeziku ne razume in da ne ve, ali je višina osebnega dohodka sploh zapisana, nadalje ne ve, koliko zaposlenih bo imelo podjetje na začetku, poleg tega ne ve naslova sedeža podjetja. Na vprašanje, ali so mu poznane funkcije delovnega mesta, na katerem bo delal in da naj jih nekaj navede pa je odgovoril, da je njegova glavna naloga služiti denar.
Obveznost plačila članarine Obrtno-podjetniški zbornici obstaja dokler oseba opravlja obrtno dejavnost, kar pa se ugotavlja na podlagi podatkov poslovnega registra.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Tožnik želi samo informacijo o tem, da mu tožena stranka navede osebo, ki se je ustno pogovarjala z odvetnico B.B., zato je sodišče presodilo, da v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ki bi se nanašala na sicer zanj ugodeno odločitev o prošnji za dodelitev BPP.
ZUS-1 člen 17, 17/5, 30, 30/1, 31, 31/2. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik ne more vztrajati pri tem, da bo zahtevane podatke predložil šele na obravnavi, kajti brez dopolnitve tožbe v skladu s pozivom sodišča je tožba nepopolna in nerazumljiva ter sodišče zadeve ne more obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - kazenski postopek - zagovornik v kazenskem postopku
Tožnici očitana kazniva dejanja niso takšna, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se ji kot prosilki za brezplačno pravno pomoč v navedenih kazenskih postopkih dodelila strokovna pomoč zagovornika, saj je za vsa tožnici očitana kazniva dejanja zagrožena kazen zapora do največ treh let. Poleg tega pa se v dveh izmed navedenih zadev postopka pred sodiščem ponovno obravnavata, dokazi pa so že bili izvedeni pred sodiščem, medtem ko je tožnica v tretjem postopku že podala pisni zagovor, kar je sama navedla, ko je bila v postopku pred pristojnim organom za brezplačno pravno pomoč ustno zaslišana.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - motnje pri delovanju organa - videonadzor - spor polne jurisdikcije
Tožeča stranka pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem delnem prekritju posameznih besed v Pravilniku o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora pri vstopu v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko ugotovil njen sistem varovanja prostorov z video nadzorom. Treba je upoštevati, da se v njenih prostorih opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Sodišče je zato odločilo o prekritju podatkov v Pravilniku v toliki meri, da ne bi bilo mogoče razkriti sistema varovanja, prekriti pa bo treba tudi imena, navedena v tem Pravilniku, ne glede na to, da gre za javne uslužbence, saj jim ta Pravilnik daje določene naloge, ki pa ne morejo biti podatek javnega značaja.
Odločbe, s katerimi je bilo zahtevku tožeče stranke ugodeno in so ji bile zahtevane parcele vrnjene, so materialno pravnomočne in postopka glede teh parcel ni mogoče ponovno začeti. Zavrženje ponovne zahteve za vrnitev je v tem delu torej pravilno. Odločbe, s katerimi je bil zahtevek tožeče stranke zavrnjen so sicer le formalno pravnomočne, vendar bi se postopek glede v njih obravnavanih parcel lahko ponovno uvedel le, če bi se dejansko stanje ali pravna podlaga zahtevka spremenila. Do take spremembe pa do izdaje izpodbijanega sklepa ni prišlo.
Z odločbo, s katero se odloči o ničnosti odločbe, ki je obremenjena s takimi napakami, da ne more obstati, se njena ničnost ugotovi. V konkretnem primeru ničnost ni bila ugotovljena. Zato je prvostopenjski organ v okviru odločanja o ponovnem zahtevku tožeče stranke lahko upošteval te že sprejete odločitve glede ničnosti odločb. Tožeča stranka torej tudi glede zavrnilnih odločb ni imela podlage za ponovno uveljavljanje zahtevka za vrnitev podržavljenih parcel.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - višina odškodnine
Odškodnina do polne vrednosti denacionalizirane stavbe ob podržavljenju ni bila določena v skladu s predpisi ter ob upoštevanju podatkov spisne dokumentacije upravnega spisa, ker ni bila upoštevana pravilna površina iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, ker ni bila pravilno ugotovljena vrednost teh stanovanj, saj ni bila upoštevana postavka konstrukcija objekta, ker ni bil upoštevan status stavbe ob podržavljenju kot večstanovanjske ter ker je bila pri vrednotenju podržavljene stavbe kot kulturnega spomenika upoštevana tudi njena dodatna vrednost.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po 68. členu CZS od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji; pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja. Na navedeni pravni podlagi je dano pooblastilo carinskim organom, da vsebinsko preverijo carinsko deklaracijo takoj po sprejemu.
ZUP člen 8, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 70, 70/5. ZVO-1 člen 82.
okoljevarstveno dovoljenje - podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - obrazložitev odločbe
Ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj iz 5. alinee petega odstavka 70. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, je bistvena za odločitev, ali lahko upravljavec obstoječega odlagališča pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. 7. 2009. Ta ugotovitev iz prvostopenjskega upravnega akta ne izhaja, oziroma je pomanjkljivo obrazložena.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 – 2013 člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis za razvoj centrov odličnosti - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev, kar pomeni, da presojo glede dejanskih vprašanj (večja ali ustreznost ponudnikov) sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.