status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - uradno prijavljeno stalno prebivališče
Tožnik je ob odhodu v tujino v Sloveniji obdržal stalno prebivališče na naslovu ... do 9. 8. 2015, 10. 8. 2015 pa je odjavil stalno prebivališče v Sloveniji in prijavil novo bivališče v ZDA. Zato se, skladno s 1. točko 6. člena ZDoh-2, v obdobju od 1. 6. 2006 do 9. 8. 2015 še vedno šteje za rezidenta za davčne namene v Republiki Sloveniji, v obdobju od 10. 8. 2015 dalje pa se tožnik šteje za nerezidenta Slovenije. Tožnik je kot rezident Slovenije za namene ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. To pomeni, da mora obdavčljive dohodke, ki jih dosega v tujini, napovedati davčnemu organu v Sloveniji v ustreznih obrazcih napovedi.
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Izhajajoč iz samega besedila zakona tako ni videti prepričljivega razloga da se „davčna napoved“ iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od „davčne napovedi“ iz 61. člena ZDavP-2. Navedeno izhaja tudi iz sistematične, zgodovinske in teleološke razlage 63. člena ZDavP-2.
V upravnem sporu se lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt. Ob navedenem je iz pravnih poukov obeh drugostopenjskih upravnih aktov razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedeni odločbi namreč ne vsebujeta odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično nista upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
ZKZ člen 39, 40, 40/3, 55, 59, 63, 64. ZUP člen 214. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 21. URS člen 14, 22, 25.
komasacija - kriterij zaokroženosti zemljišč - razgrnitev podatkov - pripombe na elaborat
Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - bolezen - mnenje zdravniške komisije - postavitev izvedenca medicinske stroke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da predloženi novi dokazi v postopku obnove izkazujejo, da je dejanski temelj okvare zdravja pri tožniku bolezen in ne poškodba, kot izhaja iz ugotovitev zdravniške komisije II. stopnje. Zdravniška komisija pa je izvedenski organ toženke, zato toženka tožniku, ki je predlagal postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke, ni omogočila, da vodi učinkovito (enakopravno) obravnavo.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - stranka v postopku - zavrženje vloge
Po določbah 157. člena ZDavP-2 ima pritožba zoper sklep o izvršbi suspenzivni učinek samo v primeru, ko davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ odloži uradoma, kar pomeni, da pritožbo oceni v vsakem primeru, odločitev o tem pa izda samo, če oceni, da bi bil zavezanec lahko s pritožbo uspešen. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v zakonu ni predvideno. Z ozirom na to, da davčni organ v vsakem primeru oceni možnost, da zavezanec s pritožbo uspe, pa tudi ni potrebno, saj se interes zavezanca v tem primeru varuje uradoma.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču namreč ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z - v prvem odstavku 4. člena ZKZ - zapovedano rabo kmetijskih zemljišč (v skladu z njihovim namenom), in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo (prva alineja pododstavka B) 107. člena ZKZ).
Tožeča stranka zoper sklep o stroških, izdan v obnovljenem postopku, ni ugovarjala, saj ni vložila pritožbe, čeprav je to možnost nedvomno imela. Ker ni vložila pritožbe, tudi ne more več zahtevati sodnega varstva zoper odločitev o stroških, kakršna je bila sprejeta v obnovljenem postopku, saj upravni spor v primeru, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo, tega ni storila, po izrecni določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 ni dopusten. Odločitev o stroških, sprejeta v obnovljenem postopku, je torej dokončna in pravnomočna ter kot takšna zavezuje, nanjo pa ne more vplivati niti morebitna drugačna odločitev, ki bi bila sprejeta v tem upravnem sporu.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je pri zavodu B. pridobila izjavo (mnenje) o tem, ali tožnikova vloga izpolnjuje pogoje iz državne rudarske strategije. V izpodbijani odločbi je tožena stranka pojasnila, da je zavod B. preveril vrsto mineralne surovine na zadevni lokaciji in perspektivnost ter skladnost z državno rudarsko strategijo preko meril za potencialni prostor ali prostor sanacije in ugotovil, da tožnikova vloga ne izpolnjuje zahteve po zadostni letni proizvodnji. Taki oceni je sledila tudi tožena stranka in nanjo oprla svojo odločitev, vendar pa tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o ugotovitvah zavoda B. ni imel možnosti izjaviti. Tožena stranka je zato kršila pravico tožeče stranke do izjave, kar je absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država
Kriterij, po katerem se ugotavlja, ali gre za varno izvorno državo, iz prve alineje prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 je v konkretnem primeru izpolnjen. Izpolnjen pa je, kot pravilno ugotavlja toženka, tudi kriterij iz druge alineje 52. člena ZMZ-1, saj iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožnik izkazal tehtne razloge, zaradi katerih bi Republika Kosovo zanj ne bila varna izvorna država, saj je dovolj očitno tudi to, da glede na možnost bivanja v varni izvorni državi pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite tožnik očitno ne izpolnjuje. Zato je pravilno odločeno, da se tožnikova prošnja, kot prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, saj prihaja iz varne izvorne države, v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne. Ob takšnih (nespornih) dejanskih ugotovitvah pa se pokaže, da tožnikove navedbe o težkih socialnih in ekonomskih razmerah v Republiki Kosovo za odločitev niso pravno pomembne.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - plačilo stroškov upravne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V obravnavanem primeru tožnica izpodbija sklep, s katerim ji je prvostopenjski organ naložil plačilo zneska, potrebnega za kritje izvršilnih stroškov v postopku izvršbe, ki se nanaša na odstranitev nelegalne rekonstrukcije brvi čez otok. Gre za sklep, ki je bil izdan na podlagi 297. člena ZUP. Izpodbijani upravni akt ne predstavlja akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Prav tako ne gre za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Ker tožnica kot inšpekcijska zavezanka ni sama izvršila obveznosti iz pravnomočne upravne odločbe, ji je toženka naložila, naj založi znesek potreben za kritje stroškov, ki bodo nastali s tem, ko bo naloženo dejanje opravila druga oseba. Iz drugega odstavka 297. člena ZUP izhaja, da gre za predujem, saj pristojni organ po zaključku postopka izda sklep, s katerim odloči o nastalih stroških in obveznosti plačila teh stroškov. To bo v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sklep, s katerim bo postopek končan in ga bo tožnica lahko izpodbijala v upravnem sporu, seveda če inšpekcijske odločbe ne bo izvršila sama.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - vrstni red presojanja pogojev
Prošnja za brezplačno pravno pomoč se nanaša na dejanje v postopku, ki je vezano na prekluzivni rok. To pomeni, da bi morala tožena stranka z vlogo postopati po 36. členu ZBPP, ki ureja nujno BPP. Navedena določba ureja primere, kot je obravnavani, ko bi stranka zaradi odločanja o prošnji za BPP zamudila rok za opravo pravnega dejanja in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Tožena stranka bi morala brez preverjanja materialnega položaja tožeče stranke, po vsebini presoditi, ali ima tožeča stranka verjetne izglede za uspeh v revizijskem postopku in svojo oceno ustrezno obrazložiti.
Priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje je vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, zato je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.
Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožečo stranko zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožeča stranka, upravičeno (in to dvakrat) pozvala, naj predloži program posveta oziroma dokaze, da je referate dejansko izvedla in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezen referat, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih uravičencev
V obravnavanem primeru ne gre uporabiti določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki določa izločitvene kriterije v primeru, ko se na istem mestu, iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, pojavi več kmetov, ker gre za določbo, ki se neposredno nanaša na prejšnji odstavek (prvi odstavek 23. člena ZKZ), ki določa vrstni red predkupnih pravic pri nakupu kmetijskih zemljišč, kar ZG ureja drugače. Določba drugega odstavka 23. člena ZKZ se nanaša na konkurenco med kmeti, torej za primer, ko so sprejemniki ponudbe kot kmetje enakovredni glede na vrstni red iz prvega odstavka 23. člena ZKZ. Status kmeta pa ni pogoj v primeru prodaje gozda in status kmeta tudi ni izločitveni kriterij po ZG. Dobesedna uporaba 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ zato ne bi bila primerna glede na napotilo iz enajstega odstavka 47. člena ZG, o smiselni uporabi določb ZKZ.
ZGO-1 člen 3, 3/3, 158. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4, 6, 19.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - ograja
Ker obravnavana gradnja presega z izvedbenim prostorskim aktom dopustne višine mejnih ograj, bi si tožeča stranka zanjo morala pridobiti gradbeno dovoljenje.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-7, 37, 37/2.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe
Tožeči stranki s tožbo uveljavljata ugotovitev ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004. Tožeči stranki zoper izpodbijano odločbo pritožbe nista vložili. Če je tožba vložena prepozno ali prezgodaj oziroma, če je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, jo sodišče zavrže s sklepom. Šele če je tožba vložena zoper dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnice ali tožnika in niso podane procesne ovire iz prvega odstavka 36. člena ZUS, kot v konkretnem primeru, sodišče zadevo obravnava.
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka oglaševala pivo z vsebnostjo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola z vozili, sporna pa je razlaga drugega odstavka 15. člena ZZUZIS. Iz te določbe izhaja, da se alkoholne pijače, ki vsebujejo 15 in manj volumenskih odstotkov alkohola, lahko oglašujejo le na nosilcih, ki so namenjeni oglaševanju in poslovnemu komuniciranju ter na drugih nosilcih objavljanja informacij. Zakonska določba torej "nosilcev, ki so namenjeni oglaševanju in poslovnemu komuniciranju" ter "drugih nosilcev objavljanja informacij" ne enači. Drugi odstavek 15. člena ZZUZIS pojem "nosilcev, ki so namenjeni oglaševanju in poslovnemu komuniciranju" primeroma opisuje kot "biltene, kataloge, letake in prospekte". To po mnenju sodišča pomeni, da gre za tiste nosilce, katerih naloga je oglaševanje in poslovno komuniciranje. Med take nosilce ni mogoče uvrščati vozil, saj so to naprave, namenjene prevozu oseb in blaga v cestnem prometu ter zato tudi ne morejo biti "nosilci, ki so namenjeni oglaševanju in poslovnemu komuniciranju" v smislu ZZUZIS. Glede na namen, ki ga imajo vozila ter ob upoštevanju določbe drugega odstavka 15. člena ZZUZIS, ki izrecno omejuje oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo 15 in manj volumenskih odstotkov alkohola ob cestah (na plakatih, tablah, panojih in svetlobnih napisih), po presoji sodišča vozil, ki so namenjena vožnji v cestnem prometu, tudi ni mogoče umestiti med "druge nosilce objavljanja informacij", s katerimi bi bilo dopustno oglaševanje tovrstnih izdelkov.
Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (2012) člen 35, 35/2. ZKme-1 člen 12, 30.
javni razpis - prijava na razpis - označba vloge - navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici - zavrženje vloge
Med strankama ni sporno, da je (bilo) tako v javnem razpisu kot tudi v Uredbi o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (Uredba), na podlagi katere je bil javni razpis objavljen, določeno, da mora prijavitelj svoj naslov navesti (tudi) na ovojnici vloge. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnica svojega naslova na ovojnici vloge ni navedla (pač pa je navedla le njen naziv). Med strankama pa je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla vlogo tožnice, brez da bi jo pred tem pozvala na dopolnitev vloge.
V 35. členu Uredbe je določeno, da se vloge z nepravilno označenimi ovojnicami ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Iz navedenega je moč zaključiti, da se v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave na javni razpis, ne predvideva dopolnitev vlog.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil, saj ne more v okviru izrednega pravnega sredstva drugače presoditi odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku že sam presodil za zakonito.