upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - inšpekcijski postopek - vlagatelj pobude - zavrženje tožbe
Z inšpekcijskim nadzorom je bilo ugotovljeno, da očitanih nepravilnosti ni (več) oziroma da so bile le-te odpravljene. Zato je bil z izpodbijanim sklepom postopek inšpekcijskega nadzora pri stranki z interesom ustavljen. Glede na navedeno se v predmetnem postopku torej ni odločalo o pravicah tožeče stranke, saj se je odločalo le o pravicah stranke z interesom. Če pa se ni odločalo o pravicah ali pravni koristi tožeče stranke, potem slednja tudi ne more imeti pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik namreč v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bil stranka (z interesom), temveč le vlagatelj pobude.
mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik je v konkretnem primeru imel pooblaščenca in sicer svetovalca za begunce že v času upravnega postopka. To pomeni, da je upravičeno sklepati, da je bil seznanjen s posledicami njegove samovoljne zapustitve Slovenije in da se je za zapustitev Slovenije odločil po svobodni volji.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, niti ni dokazala konkretnih aktivnosti, katerih cilj bi bila vrnitev družine v Republiko Slovenijo. Zgolj sklicevanje na objektivne okoliščine vojne, na katere ni mogla vplivati, namreč ne zadošča za dokaz izpolnitve navedenega pogoja.
davek na motorna vozila - zahtevek za vračilo plačanega DMV - rok za vložitev zahtevka za vračilo - materialni prekluzivni rok
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
premestitev na drugo uradniško delovno mesto - premestitev iz poslovnih razlogov - ukinitev delovnega mesta - imenovanje v nižji naziv - razlogi za premestitev
Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu, prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ponovna zahteva - zavrženje vloge
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je v zadevi edino relevantno, je imel upravni organ podlago, da v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP ponovno vlogo za odobritev pravnega posla zavrže.
gozd - poseg v gozd - graditev objekta - soglasje za poseg v gozd
Podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je tretji odstavek 21. člena ZG, po katerem soglasja za poseg v gozd ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Po isti določbi se pri presoji ogroženosti upošteva vrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
Iz Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Postojna (2011-2020) izhaja, da čebelnjakov v gozdu ni dovoljeno postavljati, njihova postavitev je možna samo na negozdnih površinah v gozdnem prostoru in to v kmetijski in gozdnati krajini v oddaljenosti do 500 m od ureditvenega območja naselja, in sicer tako, da je omogočen direkten dostop do čebelnjaka z gozdne ali javne ceste. Navedenega pogoja pa, kakor izhaja iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke, navedena lokacija ne izpolnjuje, čemur tožeča stranka ne ugovarja in je že iz tega razloga bilo potrebno zavrniti izdajo zahtevanega soglasja.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - učinek razveljavitve zakona
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Vročitev tožnikoma je bila opravljena 5. 3. 2015, kar izhaja iz povratnic-obvestil o opravljeni vročitvi, ki se nahajata v upravnem spisu. Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru tako začel teči 6. 3. 2015 in se je iztekel 6. 4. 2015.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bilo o zahtevkih, glede katerih tožnik ponovno vlaga prošnjo, že odločeno, je organ na podlagi 4. točke 129. člena ZUP prošnjo tožnika pravilno zavrgel kot nedovoljeno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da v obravnavanem postopku, v katerem je bila z izpodbijano odločbo izvršitelju A.A. podeljeno pooblastilo za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti na območju Okrožnega sodišča v Kopru, ni sodeloval v postopku, niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, ki je bila osebno vročena le izvršitelju, na katerega se odločba nanaša.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
stroški postopka - sodni izvedenec - odmera nagrade sodnemu izvedencu - višina nagrade
Razlogov za nestrinjanje z odmero materialnih stroškov tožnik ne navaja, sodišče pa meni, da je organ pravilno uporabil tretji odstavek 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, glede na dejstvo, da razen priprave mnenja v več izvodih drugih stroškov ni opredelil.
radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za spremembo odločbe - sprememba območja pokritosti
S predlaganima spremembama odločb o dodelitvi radijskih frekvenc bi se spremenilo območje pokritosti in bi posledično prišlo do menjave radijskih frekvenc, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo radijskih frekvenc na dveh oddajnih lokacijah. Tožnik ne more prepričati sodišča, da menjava frekvenc ne bo vplivala na območje pokrivanja, ker gre le za numerični podatek in je bistvena zagotovitev velikosti območja pokrivanja po posamezni ODRF, ne glede na označbo frekvence, saj je toženka po preizkusu oziroma strokovno tehnični obravnavi vloge tožnika s prilogo 1 ugotovila, da sprejem znotraj območja pokrivanja ne bi bil zagotovljen na zadovoljivi tehnični ravni, prepričljivo pa je tudi pojasnila, da na območje pokrivanja poleg geografskih značilnosti terena, pomembno vplivajo še sosednje radijske postaje (t.i. motilne postaje).
ZDoh-1 člen 46, 48. ZDavP-2 člen 68, 95. ZDDV-1 člen 78.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodka iz dejavnosti - nakup in prodaja motornih vozil - ocena davčne osnove
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ na podlagi listin, ki jih je pridobil v postopku, zaključil, da se je tožnik ukvarjal z nakupi in prodajami motornih vozil. To izhaja iz listin, ki jih je organ pridobil od registracijskih organov. Iz tabele (na 4. strani izpodbijane odločbe) je razvidno, da je tožnik v obdobju od 5. 2. 2010 do 3. 6. 2011 kupil in nato po kratkem času (nekaj dneh do enega meseca in pol) prodal 4 vozila, pri čemer je ustvaril dohodek. Razlika v ceni, ki jo je tožnik dosegel, predstavlja tožnikov zaslužek oziroma dohodek, ki ga je dosegel z opravljanjem dejavnosti preprodaje vozil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za obnovo postopka
Presoja upravičenosti dodelitve BPP vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
V vlogi in v njeni dopolnitvi tožnik ni navedel razlogov za obnovo postopka ter ni predložil dokazov oziroma navedel okoliščin, ki razloge verjetno izkazujejo ter določno opredeljujejo relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami, zato je organ pravilno presodil, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršljiva odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev izvršbe
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
Organ prve stopnje je v celoti sledil navodilom ZZZDR, saj je upošteval željo skrbnika po njegovi razrešitvi (199. člen ZZDR), prav tako pa ZZZDR določa, da je dolžnost skrbnika prostovoljna in častna (179. člen). Skrbnik je torej lahko le oseba, ki se strinja s tem, da bo postavljena za skrbnika. Glede na upravne spise tudi sodišče ugotavlja, da ne Center za socialno delo Č., ne Odvetniška zbornica in ne varuh človekovih pravic te obveznosti niso želeli oziroma zmogli sprejeti. Organ prve stopnje je tako utemeljeno uporabil določbo 185. člena ZZZDR in za skrbnika postavil sebe.
Tožnici je bila izdana odločba o odobritvi sredstev na podlagi Uredbe o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov /2012 in pod pogoji javnega razpisa, in na podlagi določb o stroških promocije, urejenih v Uredbi/2012 in javnem razpisu, ter veljavnih v času nastanka spornih stroškov promocije. To pa pomeni, da je treba uporabiti pravne določbe, veljavne v času nastanka pravice do sredstev. Po presoji sodišča tako pri odločanju o upravičenosti spornih stroškov promocije, nastalih v obdobju oktober – december 2013, in pravilno uveljavljanih v januarju 2014, ni mogoče upoštevati nove, z Novelo iz leta 2014 uveljavljene določbe tretjega odstavka 5. člena Uredbe o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov.
upravni postopek - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev zahtevka
Na podlagi tožnikovega predloga za izdajo dopolnilne odločbe toženka glede na določbo 220. člena ZUP ni imela podlage, da tožnika določi za nadomestnega upravičenca, saj ta zahtevek ob vložitvi zahteve A.A. ni bil postavljen in ob odločanju o njeni zahtevi z odločbo z dne 7. 5. 2009 ni ostalo nič neodločeno.
Predmet menjave je lahko le kmetijsko zemljišče za kmetijsko zemljišče, kot se je po mnenju sodišča na pravilno stališče postavil prvostopni organ, glede na določbo 45. člena ZKZ. Ker predmet menjave za kmetijsko zemljišče ne more biti kmetijska mehanizacija, je prvostopenjski organ pravilno, ker promet ni potekal po postopku in na način določen v ZKZ, odobritev posla zavrnil.