OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001243
SPZ člen 96.
kupna pogodba - povračilo vlaganj - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nedobroverni posestnik - nedobroverna posest nepremičnine - potrebni in koristni stroški - stroški zaradi olepšave stvari - objektivni in subjektivni kriteriji
Ker je bila tožnica nedobroverna posestnica, objektivni kriterij koristnosti (ki se kaže v povečanju vrednosti) ne zadošča, ampak morajo biti stroški za lastnika osebno koristni. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri menjavi talne obloga zgolj za strošek, ki je nastal zaradi olepšanja stvari oziroma lastnega zadovoljstva tožnice, ki pa ga toženec, saj je bila tožnica nedobroverna posestnica, ni dolžan vračati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005531
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - ekskulpacijski razlog - nevarna dejavnost
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je delo na navijalni napravi na liniji K-47, ki jo poganja elektrika in deluje v avtomatskem načinu s hitrostjo 20 metrov na minuto ter ima mnogo vrtljivih delov, ki predstavljajo povečano nevarnost za poškodbe, delo s povečano nevarnostjo. Materialno pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je podan razlog za oprostitev odgovornosti tožene stranke po drugem odstavku 153. člena OZ. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da je v konkretnem primeru do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi tožnikovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v nasprotju s splošnimi varnostnimi pravili, ki veljajo za vse stroje pri toženi stranki, posegel v nevarne dele stroja v avtomatskem načinu delovanja in da je bilo njegovo nepravilno ravnanje vzrok za poškodbo leve roke in prsta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00008149
OZ člen 948, 948/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanec - zavarovalni interes - nastanek zavarovalnega primera - pogodba o leasingu
Odgovor na vprašanje, kdo je imel zavarovalni interes v smislu drugega odstavka 948. člena OZ, je potrebno iskati v razmerju med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ni namreč odločujoče, kdo je v zavarovalni pogodbi napisan kot zavarovanec.
umik zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - zahteva za povrnitev stroškov - vezanost na zahtevek stranke
Iz izjave tožeče stranke o umiku tožbe v tej zadevi ni razvidno, da tožbo umika, ker je v pravdi vtoževana terjatev v celoti poplačana. Zato sodišče prve stopnje v prvem odstavku 158. člena ZPP ni imelo podlage, da tožeči stranki ne bi naložilo plačila stroškov postopka. Vendar pa je odločitev kljub temu zmotna. Pritožnica namreč pravilno opozarja, da toženec ni nikoli zahteval povrnitve stroškov postopka. Sodišče pa lahko v pravdnem postopku sodi le v mejah zahtevkov strank, zato za izpodbijano stroškovno odločitev ni imelo podlage in je treba pritožbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava ugoditi ter razveljaviti odločitev, da je dolžna tožeča stranka povrniti tožencu stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00002224
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 24, 24/1, 24/1-1, 35. URS člen 67. ZMZPP člen 50, 50/2, 95, 97, 101. ZIZ člen 266, 266/2. ZOPNI člen 1, 2, 3, 7, 7/2, 9, 26, 34, 34/1, 48, 48/1, 48/2, 54, 54/1, 54/2, 4/3. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1, 1/2. ZSKZDČEU-1 člen 210. ZPP člen 57.
premoženje nezakonitega izvora - premoženje v tujini - odvzem premoženja nezakonitega izvora - vrnitveni zahtevek - začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I - pristojnost po legi nepremičnine
Uredba Bruselj I se na podlagi 1. točke prvega člena uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa dejanj pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Spori iz ZOPNI niso civilni ali gospodarski spori, kot jih opredeljuje Uredba Bruselj I, ker je njihov temelj v izvajanju državne oblasti, ko država zaradi javnopravnega varstva preko civilnih sankcij izreka ukrepe, s katerimi posega v lastninsko pravico toženca, ki je pridobil premoženje na nezakonit način.
Tožba iz ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za reipersekutorni oziroma vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo, kar dodatno potrjuje, da pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebnopravni predpisi. Glede na opisano naravo spora je uporaba Uredbe Bruselj I v sporih iz ZOPNI izključena.
Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje (ali opraviti to dejanje pravočasno) in da ima sporazum o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen Obligacijskega zakonika).
Dogovor o pogodbeni kazni, ki bi zapadla, preden bi do kršitve sploh prišlo, je v nasprotju z namenom pogodbene kazni in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 398, 398/2, 398/3, 399.. KZ-1 člen 259.
obnova postopka - nov dokaz - zavrženje predloga
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja kot nov dokaz (pravnomočna kazenska sodba), je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001570
ZPP člen 76, 76/1, 154, 154/1. OZ člen 639, 639/1, 639/3. ZFPPIPP člen 161.
pravdna stranka - pravilno poimenovanje pravdne stranke - fizična oseba - samostojni podjetnik - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - napake na stvari - odprava napak - poenostavljena prisilna poravnava - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pravdni stroški po uspehu - nedovoljene pritožbene novote
V tožbi in sodbi označen tožnik A. O. je fizična oseba, zato dejstvo, da iz poslovnega registra ni razvidno, da obstaja subjekt A. O. s.p., ni pomembno. Enako ni pomembno za presojo, ali je določena fizična oseba lahko pravdna stranka, če je v uvodu sodbe ob imenu in priimku fizične osebe še navedeno, da je določena fizična oseba dr., odvetnica, zdravnik ali zdravnica, oziroma če je dodano še ime določene vrste ordinacije.
Zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je bila pozvana k odpravi napak (prvi odstavek 637, člena OZ), je postalo jasno, da napak v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku ne bo več odpravila sama, pač pa da jih bodo tožeče stranke odpravile na njen račun (tretji odstavek 639. člena OZ). Čim pa je tako, ni več pomembno, da je bil balkon stanovanja št. 40 tekom pravde saniran in je zmotno pritožbeno stališče, da zato tožeča stranka ni upravičena do denarnega zahtevka, ki se nanaša na odpravo napake za ta balkon.
ZSRR člen 10, 10/2, 36, 36/2. OZ člen 122, 122/1, 419.
pogodba o projektnem financiranju - terjatev - prenos terjatve - zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem - garancija - pravica do izjave
Po prenehanju pogodbe mora tožnik upoštevati veljavne predpise (ZSRR-2 v konkretnem primeru, za področje regijskih finančnih shem), kar med drugim pomeni, da mora tožnik izbrati izvajalca regijske finančne sheme na javnem razpisu (tretji odstavek 10. člena ZSRR-2). Toženec zato neutemeljeno zatrjuje, da je bilo poseženo v njegova upravičena pričakovanja, ker tožnik z njim ni podaljšal Pogodbe o financiranju, saj za to ni bilo podlage. Navedeno tudi pomeni, da je prvo sodišče pravilno zavrnilo izvedbo dokaza s sodnim izvedencem ekonomske stroke zaradi ugotovitve uspešnosti garancijske sheme Z. (to dejstvo med pravdnima strankama niti ni bilo sporno), saj uspešnost garancijske sheme Z. ni nalagala tožniku obveznosti, da s tožencem sklene novo pogodbo brez upoštevanja določb ZSRR-2 in izvedbe javnega razpisa. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/4, 45.. ZDR-1 člen 47.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da naj bi šlo v primeru posameznih ravnanj, ki jih tožnica izpostavlja, za trpinčenje. Opravilo je presojo posameznih ravnanj, ki jih tožnica navaja in zaključilo, da ravnanja niso bila izvajana z namenom škodovanja, žaljenja ali poniževanja tožnice. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi poudarja, da ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da do trpinčenja ni prišlo. Sodišče namreč ne more presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, če predstavlja trpinčenje, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da tožnica zatrjuje, da je bila žrtev mobinga s strani nadrejenih, ki imajo v okviru svojih funkcij določeno moč in avtoriteto nad svojimi podrejenimi. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo ali podrejene osebe izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pa pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00002102
ZST-1 člen 34a, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - pristojnosti strokovnega sodelavca - lex specialis - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - rok za plačilo sodne takse
ZIZ in ZPP ne vsebujeta nobenih določb v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog, zato ZST-1 glede te tematike predstavlja lex specialis.
Strokovni sodelavec, ki ni izdal plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ni imel pristojnosti za odločanje o ugovoru dolžnika zoper ta plačilni nalog in o določitvi nove taksne obveznosti.
Začetek stečajnega postopka nad prvim dolžnikom nima nobenega vpliva na izvršbo s prodajo nepremičnin, ki sta bili pred prodajo na javni dražbi v lasti drugega dolžnika.
ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.
odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka
Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
Dogovor je bil sklenjen med poslovodstvom družb v koncernu slovenskih železniških družb (KSŽD) ter reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev kapitalsko povezanih družb. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da iz določb dogovora izhaja, da gre za pavšalni poračun stroškov za prehrano po KPDŽP in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (razlika med 6,03 EUR in 6,12 EUR), ki se nanaša na obdobje od 1. 8. 2008 dalje. Tožnika ni mogoče izvzeti iz kroga upravičencev zgolj zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo 31. 1. 2015. Glede tega je ključno, da so do poračuna stroškov za prehrano upravičeni vsi delavci, ki so bili v obdobju od 1. 8. 2008 dalje zaposleni pri toženi stranki, saj dogovor ne izključuje tistih, ki v času sklenitve Dogovora niso več bili delavci tožene stranke.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001419
ZASP člen 81, 105, 105/1, 106, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 193, 198, 378. ZDDV-1 člen 3, 40. ZDDV člen 80.
avtorski honorar - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - neupravičena pridobitev - višina nadomestila - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - skupni sporazum - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - sprememba tarife - začasna tarifa - svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - davek na dodano vrednost (DDV) - obdavčljiv dohodek - zamudne obresti
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev o zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za kabelsko retransmisijo avtorskih del v upravljanju tožnika. Ttudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001542
URS člen 22. OZ člen 247. ZIZ člen 257, 269.
pogodba o leasingu - sprememba prvotne pogodbe - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - poroštvo - višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost - začasna odredba - predhodna odredba
Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti višine tožbenega zahtevka. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takem primeru mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je stranki treba omogočiti zaslišanje izvedenca.
privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - stvarna pristojnost - gospodarski spor
V skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. V zvezi z navajanjem dejstev, ki so pravno relevantna z vidika spremenjene tožbe (posledično pa tudi v zvezi s predlaganjem dokazov o teh zatrjevanih dejstvih), zato ne more veljati omejitev glede navajanja dejstev in dokazov iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.
pravilno poimenovanje pravdne stranke - odvetnik kot stranka
Odvetnica A. A. (toženka) je registrirana kot odvetnica oziroma izvajalka svobodnega poklica po ZOdv. To ni s.p. ali odvetniška družba. To izhaja že iz oznak na dopisih odvetnice kot tudi iz njenih vlog. Zato ni pomembno, ali je v sodbi označena fizična oseba ali odvetnik