vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - zemljiškoknjižni lastnik
Ker nekateri predlagatelji predloga niso dopolnili z listinami, ki bi omogočale vpis lastninske pravice v smislu 3. do 6. člena ZVEtL, je glede teh posameznih delov sodišče prve stopnje za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000410
SPZ člen 3, 72, 100, 105, 105/1, 108, 113, 116. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/2, 18, 19, 22. ZBPP člen 46.
podstreha in drugi skupni prostori - solastnina - petitorno varstvo - varstvo solastnine - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - stroški odvetniškega zastopanja - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Skupne dele lahko uporabljajo etažni lastniki le v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov. Celo za preoblikovanje skupnega dela v posebni skupni del, je nujno soglasje vseh etažnih lastnikov; preoblikovanja skupnega dela v posebni del v etažni lastnini pa je dovoljeno le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov in ob dodatnem pogoju - če je to mogoče glede na potrebnost skupnega dela za funkcioniranje stavbe kot celote. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da toženec takšnega soglasja ni imel.
Solastniki imajo tudi medsebojno petitorno zaščito.
plačilo razlike plače - osnovna plača - razlika v plači
Ker je iz izpovedbe priče A.A. razvidno, da se je plača za vse prodajne predstavnike (vključno s tožnikom) določala na enak način (s tipskimi pogodbami), ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil med tožnikom in toženo stranko sklenjen poseben dogovor o določitvi tožnikove plače, in ker niso bili ugotovljeni niti drugi razlogi, zaradi katerih bi tožena stranka odstopila od določb Pravilnika, ki se ga je sicer pri določitvi plač za prodajne predstavnike držala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sta se tožnik in tožena stranka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi sporazumela, da bo tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela (pri čemer bo stalni del plače znašal 120.000,00 SIT), osnovna plača, sestavljena iz stalnega in gibljivega dela plače pa bo znašala 314.008,00 SIT (oziroma 1.310,33 EUR). Kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi ni izrecno zabeleženo, da je tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela, pa to ne pomeni, da se tožnik in tožena stranka nista dogovorila za takšen način obračunavanja njegove osnovne plače.
ZPP člen 2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 82, 82/1, 86, 86/1, 88.
odločanje preko postavljenega zahtevka - III. kategorija invalidnosti - gostota dobe - delovni invalid
Kljub temu, da je tožnik s postavljenim tožbenim zahtevkom, poleg odprave izpodbijanih odločb, na temelju I., podredno II. kategorije invalidnosti, uveljavljal pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, sodišče pa ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno z omejitvami ter do delnega nadomestila, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, niti odločalo mimo njega.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo invalidnost razčiščevalo s Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Ocenila je, da pri tožniku do 13. 8. 2013 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni je podana III. kategorija invalidnosti, saj ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in glede na to, da je tožnik dopolnil skupno 22 let in 22 dni pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožnika uemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko z določenimi omejitvami ter tudi pravico do delnega nadomestila.
Delnega nadomestila se ne more zagotavljati osebi, ki živi v tujini, saj ni aktivna v iskanju zaposlitve v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Vendar je potrebno ločiti med priznanjem pravice in njeno realizacijo oziroma izplačevanjem.
dodatni sklep o dedovanju - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - članstvo v agrarni skupnosti - nujni delež - dedni dogovor - novo premoženje - dedna izjava
Ker se dedni dogovor na premoženje, ki je predmet tega postopka, ni nanašal, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo voljo dedičev glede novega premoženja.
trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - denarna renta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pomanjkanja dokazov, kot tudi tožbenih trditev, pa tudi ni mogoče dopolniti s postavitvijo izvedenca finančne stroke (informativni dokaz), zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica ni izkazala višine izgube svojega dohodka, če škodnega dogodka ne bi bilo in da bi le ti presegali znesek, ki ga že prejema na podlagi odločbe CSD in ZPIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001230
OZ člen 45, 46, 49, 82, 82/2, 280. ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/4.
spori majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - posojilna pogodba - izpolnitev tretji osebi - izpolnitev pogodbe - obveznost posojilojemalca - vračilo posojila - razlaga pogodbe - izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe
Dejstvo, da posojilo ni bilo izročeno neposredno toženki kot posojilojemalki, ni pravno odločilno, saj velja, da je izpolnitev pogodbe po dogovoru oz. z odobritvijo posojilojemalca lahko opravljena tretji osebi, to pa ne vpliva na posojilojemalčevo obveznost vračila posojila.
povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - opomin - preuranjena tožba
Ker na vročeni opomin pred tožbo toženec ni reagiral, tožničina tožba ni bila preuranjena, umaknila pa jo je takoj po plačilu. Tožencu zato ni dolžna povrniti njegovih pravdnih stroškov.
Čeprav drži, da zakonski opis kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 nakazuje na več izvršitvenih ravnanj, je to storjeno že po enem takšnem ravnanju. Obravnavano kaznivo dejanje je namreč tako imenovano kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice in ne šele tedaj, ko bi bila ta podana v določenem (širšem) obsegu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002470
ZFPPIPP člen 22. ZPP člen 181, 185, 185/1.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - napotitev na pravdo - oblikovanje tožbenega zahtevka - prerekana izločitvena pravica - zmotna uporaba materialnega prava - novo sojenje - (objektivna) sprememba tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes
Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. Oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, je tako prepuščena na pravdo napoteni stranki.
nedovoljeni dokazi - poseg v ustavno pravico - poseg v pravico do zasebnosti - snemanje izjave - varstvo ustavnih pravic - test sorazmernosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Zvočni posnetek priče, ki ga je oškodovanec predložil sodišču, ni nedovoljen dokaz. S posnetkom je sicer oškodovanec kršil pravico do zasebnosti priče, vendar je bil posnetek napravljen z namenom zaščite ustavne pravice oškodovanca do njegovega življenja, telesne integritete in osebne varnosti. Pravica do zasebnosti je povzdignjena na raven temeljne pravice in je kot takšna omejena le s pravicami drugih - v konkretnem primeru s pravico oškodovanca do njegovega življenja, telesne integritete in osebne varnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002880
ZKP člen 52, 52/1, 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1. KZ-1 člen 139, 139/2, 139/2-2, 139/6, 221, 221/1.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - službena elektronska pošta - pričakovana zasebnost - status oškodovanca - kazenski pregon - pravočasnost predloga - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
Kadar se storilec upravičeno nahaja v informacijskem sistemu, za dostop do dela informacijskega sistema, za pregledovanja katerega ni pooblaščen, pa ni treba premagati nobenih tehničnih ovir, ni mogoče govoriti o konkretizaciji zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 221. člena KZ-1B.
Zaposleni, ki v sferi službene elektronske pošte upravičeno pričakuje zasebnost, je oškodovanec pri kaznivem dejanju po drugi točki drugega odstavka 139. člena KZ-1B.
motenje posesti - motilno ravnanje - intenzivnost posega v posest - sprememba obstoječega posestnega stanja
Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora namreč predstavljeni upošteven poseg v posestno stanje tožeče stranke. Tožnik ne more zahtevati sodnega varstva posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja oziroma kadar predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
odstop terjatve (cesija) - aktivna legitimacija - vročanje - pogodba o finančnem leasingu - nekonkretiziran dokazni predlog - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - negativno dejstvo - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - odgovornost zakupodajalca za pravne napake - odtujitev predmeta leasinga
Dokazni predlogi za zaslišanje so nesubstancirani, tovrstnih dokazov pa sodišče ni dolžno izvesti.
Domnevna sporočila upniku o neizpolnjevanju obveznosti, sploh v primeru, ko so obvestila nedokazana in navedbe o njih dokazano nekonsistentne, ne predstavljajo poziva upniku v skladu z dikcijo določbe 1026. člena OZ.
Odtujitev predmeta leasinga, pri čemer nobena stranka ne zatrjuje, da je imel odtujitelj kakršnokoli pravico na predmetu leasinga, ne predstavlja pravno varovane pravice tretjega na stvari in posledično pravne napake predmeta leasinga, zato pogodba s samo odtujitvijo predmeta leasinga s strani tretje osebe ni razdrta že po zakonu.
Sklepčnost tožbe pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku. V formalnem pogledu predstavlja trditveno breme dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek, v vsebinskem pogledu pa dolžnost tožnika, da navede vsa tista dejstva, ki utemeljujejo zahtevek.
Določbi 2. in 3. člena OZ omogočata svobodno urejanje obligacijskih razmerij in pogodbenim strankam omogočata, da uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ (ob predpostavki, da iz posamezne določbe zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega).
predznamba pridobitve lastninske pravice - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote
V predmetni zadevi se predlaga vpis predznambe pridobitve lastninske pravice glede parcele 1297/5 k.o. D.. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila (predlagatelj je kot predkupni upravičenec sprejel ponudbo nasprotnega udeleženca za prodajo kmetijskega zemljišča, upravna enota je posel odobrila. Podani so pogoji za predlagano predznambo.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00003791
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 10/1-1, 70/2.. ZPP člen 5.
začasna odredba - brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnih
Predlagana odložitev izvršitve posamičnih upravnih aktov iz spora o glavni stvari je brezpredmetna, saj je bila odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ob nastopu njene dokončnosti z dnem 2. 3. 2016, že izvršena. S predlaganim ukrepom zavarovanja iz prve alineje 1. odstavka 70. člen ZDSS-1 tako ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve. Ni mogoče zavarovati stanja, kakršno je bilo pred izbrisom iz evidence brezposelnih. Logično je, da ni mogoče odložiti izvršitve posamičnega upravnega akta, ki je že izvršen pred vložitvijo predlaganega ukrepa zavarovanja.
Posledično je utemeljeno zavrnjen predlog o ponovni prijavi in vpisu v evidenco brezposelnih oseb ter izdaji potrdila o vodenju v evidenci. Ta del predloga predstavlja t. i. regulacijski del začasne odredbe, ki je enak delu tožbenega zahtevka iz spora o glavni stvari. Z začasnim ukrepom zavarovanja praviloma ni mogoče odločati na način, kot v sporu o glavni stvari. V sodni in ustavnosodni praksi je glede tega izoblikovano stališče, da je potrebno k presoji, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, pristopati restriktivno.
ZŠtip člen 2. OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2.
pogodba - pogodba o štipendiranju - pogodba o izobraževanju - vsebina pogodbe - namen pogodbenih strank - razlaga pogodbe - zaposlitev štipendista - vrnitev štipendije - obveznosti pogodbenih strank - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksna pogodba - kršitev pogodbe - razveza pogodbe - odstop od pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - prekoračitev roka
Iz zapisa pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodbena pričakovanja so bila namreč v celoti izpolnjena, štipendistka je dosegla višjo raven izobrazbe in se zaposlila pri toženi stranki, ki je delno sama financirala njeno izobraževanje. Zato ni mogoče zaključiti, da izpolnitev pogodbe z zakasnitvijo predstavlja takšno kršitev, da bi bila pogodba za stranki brez pomena. Glede na navedeno za fiksno pogodbo ne gre in ta ni bila razdrta po samem zakonu 29. 11. 2012.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4, 174, 174/1, 179.. ZPP-UPB3 člen 212.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - penalna odškodnina - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - dokazno breme
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki. To pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila posttravmatska stresna motnja pri tožniku podana, vendar so težave do sedaj že izzvenele.
javnost glavne obravnave - snemanje naroka - tehnična sredstva - diskrecija sodišča - zapisnik - izključitev javnosti glavne obravnave
Stranka nima pravice zahtevati, da se narok snema; gre za diskrecijo sodnika, ki se lahko odloči, da se zapisnik vodi s pomočjo tehničnih sredstev ali da se stenografira.