nadomestna izpolnitev - realni kontrakt - izpolnitveno ravnanje - pobot (kompenzacija) - pobotanje - pogojne terjatve - spor majhne vrednosti
Sporazum o nadomestni izpolnitvi učinkuje le, če dolžnik hkrati opravi izpolnitveno dejanje, ki je predmet nove obveznosti. Gre za realno pogodbo, pri kateri mora biti za veljavno sklenitev izpolnjena dodatna predpostavka, da dolžnik hkrati z izjavo volje (ki je potrebna za sklenitev pogodbe) že opravi tudi izpolnitveno ravnanje, ki se ga z realno pogodbo zavezuje opraviti. Ker toženka izobraževanja (novega izpolnitvenega ravnanja) ni izvedla, pogodba o nadomestni izpolnitvi ni bila veljavno sklenjena in ni začela učinkovati. Prejšnja obveznost (plačila 1.567,00 EUR) zato ni ugasnila.
Kompenzacija je mogoča le v primeru obstoječih nasprotnih terjatev.
Pogojne terjatve se obravnava kot nezapadle, dokler se odložni pogoj ne izpolni.
pogodba v korist tretjega - pritožbene novote - spori majhne vrednosti - nedovoljeno pritožbeni razlogi
Tožena stranka se s tem, ko je s strani tožeče stranke opravljene storitve prevzela, ni zavezala, da bo zanje tudi plačala. Takšna zaveza je ves čas veljala le za družbo P. d. o. o., ki je pogodbo s tožečo stranko sklenila v korist tretjega.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naročila tožene stranke za opravljene storitve ni bilo, hkrati pomeni ugotovitev dejanskega stanja. Te v sporu majhne vrednosti ne morejo biti predmet pritožbene presoje. Prav tako predmet pritožbene presoje ne morejo biti trditve, ki so prvič podane šele v pritožbi. Tožeča stranka zato ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, s katerimi skuša izpodbiti zaključek, da tožena stranka pri njej ni naročila nobene storitve.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/1, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 296, 296/1, 296/5.
prijava terjatve - pravni interes - prenehanje terjatve - prenehanje pravnega interesa - pobotni ugovor - zamuda roka za prijavo terjatve - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe - zavrženje nedovoljene pritožbe
Ob vložitvi pritožbe je zanjo imela pravni interes, vendar je ta tekom pritožbenega postopka prenehal. Odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi namreč ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi, saj je terjatev tožeče stranke zoper njo že v celoti ugasnila.
Pritožbeno sodišče sledi stališču prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ne moremo govoriti o načelu enake vrednosti vzajemnih dajatev, v kolikor bi tožnik z dednim dogovorom v zameno za manjši dedni delež, ki najverjetneje znaša manj od 5.000,00 EUR bil dolžan doplačevati za domsko oskrbo upravičenke za nedoločen čas v mesečnih zneskih, ki so v mesecu septembru 2016 narasli že na 297,98 EUR. Zato je treba pogodbeno določilo "v zameno za dedni delež" glede na splošna načela obligacijskega prava razumeti v smislu "do višine odstopljenega dednega deleža".
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila pisarni v A. in F., da je razporedila tožnikovo delo komercialista v ukinjeni pisarni v A. na sedež, in sicer med B.B. in G.G., in da ni na novo zaposlila delavca, ki bi opravljal tožnikovo delo. I.I. je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto vodja ekonomike in skupnih služb od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016, C.C. pa za delovno mesto ekonomist za čas od 19. 9. 2016 do 31. 1. 2017. Ne glede na to, da v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je s toženo stranko sklenil C.C., ni bilo navedeno, da je nadomeščal delavko v času njene odsotnosti zaradi bolniškega staleža, gre za različni delovni mesti, kot je bilo že navedeno, iz izpovedi C.C. pa izhaja, da tožnikovega dela ni opravljal. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga. Ob tem se pritožbeno sodišče strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil tožnik ves čas zaposlitve pri toženi stranki na delu v pisarni v A., kar je v skladu tudi z določbo 5. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala skladno z določbama prve alineje 1. odstavka in 2. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZSReg člen 4, 4-7, 4-7(5), 4-7(6), 6, 8, 8/3. ZGD-1 člen 50, 50/2, 505, 515, 515/1.
sodno imenovanje poslovodje - načelo publicitete - vpis spremembe zakonitega zastopnika - deklaratorna narava vpisa v sodni register - sklep skupščine - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - pravilnost pooblastila - nedovoljenost pritožbe - pravni interes za udeležbo v postopku - nepravdni postopek - nujni primeri
Tretje osebe zaradi neurejenih notranjih razmerjih v družbi ne smejo biti oškodovane.
Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.
P. K. kot nekdanji direktor nasprotne udeleženke ne more s pritožbo v tem postopku doseči zanj ugodnega položaja. Nepravdni postopek se nanaša le na imenovanje N. R. za poslovodjo nasprotne udeleženke. V tem postopku sodišče nima pooblastil, da bi odločalo o tem, katera izmed dveh oseb bi lahko bila imenovana za poslovodjo. Zato sodišče tudi ne odloča o tem, katera med dvema osebama bi bila za poslovodjo bolj primerna od druge. Postopek sodnega imenovanja poslovodje je namenjen le preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje. Druge zahtevke, ki bi jih lahko P. K. imel do nasprotne udeleženke, bo moral uveljavljati v drugih in ne v tem postopku.
O imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki. Družba N. d. o. o. je družbenica nasprotne udeleženke. Zato ima pravni interes, da sodeluje v postopku v zvezi s sodno imenovanim poslovodjo, ker sklep sodišča nadomešča voljo družbenika. Udeleženec lahko v nepravdnem postopku prijavi svojo udeležbo do pravnomočnosti odločanja v nepravdnem postopku.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji - bipolarna afektivna motnja - konkretna nevarnost
Okoliščine, ki jih navaja sodišče prve stopnje, ne dosegajo nobenega od zakonsko predvidenih pogojev za izrek ukrepa na zdravljenju po posebnim nadzorom brez privolitve.
Glede na uvodoma obrazloženo materialnopravno podlago je torej sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je možen način delitve solastnih nepremičnin v naravi. Glede na izdelani izvedenski mnenji izvedencev gradbene stroke in kmetijske stroke (z dopolnitvami) je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je predmetne solastne nepremičnine mogoče razdeliti v naravi, zato je bilo dolžno pri razdelitvi nepremičnin uporabiti način razdelitve v naravi.
predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost vložitve predloga - navadna pošta - neprejem predloga s strani sodišča - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom
Zgolj trditev, da je bila dopolnitev predloga poslana z navadno pošto brez kakršnekoli dodatne utemeljitve (npr. iz katere pošte je bila dopolnitev poslana, kdo jo je poslal, ipd.) ter brez dokaznih predlogov (npr. po zaslišanju osebe, ki naj bi pošiljko oddala), ugotovitve sodišča prve stopnje, da vloge ni prejelo, ne more omajati.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDoh-1 člen 44.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - premoženjska škoda - davki - prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
Sodišče ob tem, da je obsojenca v pravnomočni sodbi oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne da bi napisalo, da je kakršenkoli del teh stroškov vendarle dolžan plačati, ni imelo nobene podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku obstajal, saj je bila tožena stranka v postopku prisilne poravnave, kar je vplivalo na njeno poslovanje. Zaradi upadanja naročil so se znižali prihodki in zaradi slabšega poslovanja se je tožena stranka odločila zmanjšati število izvajalcev na posameznih delovnih mestih režijskih služb. Tožena stranka je dejansko zmanjšala število zaposlenih delavcev na delovnem mestu skladiščnik 3. Na podlagi opravljene objektivne primerjave med delavci na delovnem mestu skladiščnik 3 po delovni uspešnosti, je tožnik zbral najmanjše število točk, saj je bil ocenjen z oceno 3. Zato mu je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1, torej iz poslovnega razloga.
Pravdni stranki sta sklenili sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, s katerim sta se dogovorili, da se pogodba o zaposlitvi prekine z določenim dnem. V sporazumu se nista ničesar dogovorili glede plačila regresa za letni dopust. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se stranki nista ne pisno ne ustno dogovorili, da se tožnik odpoveduje pravici do regresa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - premestitev
Ukinitev delovnega mesta podsekretarja za okolje in prostor, katerega je zasedal tožnik, in prenos nalog tega delovnega mesta med druge zaposlene, zaradi česar je prenehala potreba pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen organizacijski oziroma poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 156. člena ZJU. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - učinek zaznambe izvršljivosti
Pritožnik se je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu strinjal z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti po kreditni pogodbe tudi na ostalo svoje premoženje in ne le na nepremičnine, na katerih je bila s sporazumom ustanovljena hipoteka. Notarski zapis zato predstavlja izvršilni naslov tudi za izvršbo na ostalo dolžnikovo premoženje.
Učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa ni v tem, da šele z zaznambo notarski zapis postane neposredno izvršljiv (kot si očitno to napačno razlaga pritožnik), temveč v tem, da zaznamba neposredne izvršljivosti učinkuje tudi proti poznejšim imetnikom lastninske pravice na nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001890
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9.
predmet izpolnitve - plačilo kot kompenzacija - zahtevek v denarju - način plačila - izvedba dokazov - obrazloženost dokaznega sklepa - pravica do izjave v postopku - proti izpolnitev
Tožena stranka je podala določne navedbe o ustno dogovorjenem načinu protiizpolnitve s kompenzacijo. Tožena stranka se je torej branila, da terjatev, katere plačilo zahteva tožeča stranka v tem sporu, ne obstaja v obliki vtoževane izpolnitve. Obstoj zatrjevanega dogovora o načinu izpolnitve predstavlja pravno relevantno dejstvo, ki pomeni, če se izkaže za resničnega, neutemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo dobavljenega blaga v denarju.
invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje - kontrolni pregled - I. kategorija invalidnosti
Tudi v primeru, če bi bila z vidika medicinske doktrine indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, je potrebno pri ocenjevanju invalidnosti upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera, še zlasti, če se po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ne izkazuje izboljšanje, ali je prisotno celo poslabšanje zdravstvenega stanja. Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja (kot je to veljalo po ZPIZ/92). Na to je pritožbeno sodišče opozorilo že v večih zadevah. Invalidnost je zato potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Prav zaradi opuščene trajne spremembe zdravstvenega stanja je v primeru pričakovanega izboljšanja mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 določiti kontrolni pregled.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - sklep o dedovanju
Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima učinke sodne poravnave. Po določbi 392. člena ZPP je mogoče sodno poravnavo izpodbijati s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, tožbo pa je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače.
S pritožbo pa je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma, oziroma dednega dogovora, niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklep o dedovanju sporazum netočno povzet.