CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00002102
ZST-1 člen 34a, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - pristojnosti strokovnega sodelavca - lex specialis - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - rok za plačilo sodne takse
ZIZ in ZPP ne vsebujeta nobenih določb v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog, zato ZST-1 glede te tematike predstavlja lex specialis.
Strokovni sodelavec, ki ni izdal plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ni imel pristojnosti za odločanje o ugovoru dolžnika zoper ta plačilni nalog in o določitvi nove taksne obveznosti.
Začetek stečajnega postopka nad prvim dolžnikom nima nobenega vpliva na izvršbo s prodajo nepremičnin, ki sta bili pred prodajo na javni dražbi v lasti drugega dolžnika.
ugotavljanje dejanskega stanja - enotna uporaba materialnega prava - trditve stranke - gradbena pogodba - plačilo začasne situacije
Zaradi zmotne ocene bistva spora, na kar pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje zmotno ugotavljalo dejansko stanje na primerjavi med dejansko vrednostjo vseh izvedenih del in višino že prejetih plačil, zmanjšano za manipulativne stroške, moralo pa bi zgolj ugotavljati ali je glede na dejansko vrednost vseh opravljenih del, kot jih je ugotovil izvedenec, tožeča stranka upravičena do plačila po vtoževani V. začasni situaciji.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001570
ZPP člen 76, 76/1, 154, 154/1. OZ člen 639, 639/1, 639/3. ZFPPIPP člen 161.
pravdna stranka - pravilno poimenovanje pravdne stranke - fizična oseba - samostojni podjetnik - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - napake na stvari - odprava napak - poenostavljena prisilna poravnava - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pravdni stroški po uspehu - nedovoljene pritožbene novote
V tožbi in sodbi označen tožnik A. O. je fizična oseba, zato dejstvo, da iz poslovnega registra ni razvidno, da obstaja subjekt A. O. s.p., ni pomembno. Enako ni pomembno za presojo, ali je določena fizična oseba lahko pravdna stranka, če je v uvodu sodbe ob imenu in priimku fizične osebe še navedeno, da je določena fizična oseba dr., odvetnica, zdravnik ali zdravnica, oziroma če je dodano še ime določene vrste ordinacije.
Zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je bila pozvana k odpravi napak (prvi odstavek 637, člena OZ), je postalo jasno, da napak v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku ne bo več odpravila sama, pač pa da jih bodo tožeče stranke odpravile na njen račun (tretji odstavek 639. člena OZ). Čim pa je tako, ni več pomembno, da je bil balkon stanovanja št. 40 tekom pravde saniran in je zmotno pritožbeno stališče, da zato tožeča stranka ni upravičena do denarnega zahtevka, ki se nanaša na odpravo napake za ta balkon.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.
Pogoj za nastanek izvenpravdnega pobota je pobotna izjava imetnika pobotne terjatve. Ko je le-ta enkrat dana se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj - ex tunc učinkovanje pobotne izjave. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da morajo biti pogoji za pobot izpolnjeni preden se poda pobotna izjava ali vsaj hkrati z njo. Stranka namreč s pobotno izjavo uveljavlja, da je terjatev nasprotne stranke (že) ugasnila zaradi njene nasprotne terjatve. To pa je mogoče le, če so v trenutku, ko je pobotna izjava dana, izpolnjeni pogoji za pobotanje. V dveh pobotnih izjavah navedena valuta knjiženja, ne spreminja dejstva kdaj so bile pobotne izjave dane. Izpolnitev zakonskih pogojev za pobotanje se namreč presoja v trenutku, ko je pobotna izjava dana (velja oddajna teorija). Zato pobotna izjava tudi ne more biti dana pod pogojem nastopa zapadlosti zadnje terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001542
URS člen 22. OZ člen 247. ZIZ člen 257, 269.
pogodba o leasingu - sprememba prvotne pogodbe - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - poroštvo - višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost - začasna odredba - predhodna odredba
Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti višine tožbenega zahtevka. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takem primeru mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je stranki treba omogočiti zaslišanje izvedenca.
Dogovor je bil sklenjen med poslovodstvom družb v koncernu slovenskih železniških družb (KSŽD) ter reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev kapitalsko povezanih družb. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da iz določb dogovora izhaja, da gre za pavšalni poračun stroškov za prehrano po KPDŽP in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (razlika med 6,03 EUR in 6,12 EUR), ki se nanaša na obdobje od 1. 8. 2008 dalje. Tožnika ni mogoče izvzeti iz kroga upravičencev zgolj zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo 31. 1. 2015. Glede tega je ključno, da so do poračuna stroškov za prehrano upravičeni vsi delavci, ki so bili v obdobju od 1. 8. 2008 dalje zaposleni pri toženi stranki, saj dogovor ne izključuje tistih, ki v času sklenitve Dogovora niso več bili delavci tožene stranke.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000219
KZ-1 člen 74, 76. ZKP člen 105.
odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - obstoj izvršilnega naslova
Če je bil oškodovancu v pravdi pravnomočno prisojen premoženjskopravni zahtevek že pred izrečeno sodbo v kazenskem postopku, izreče sodišče odvzem premoženjske koristi le, če ta presega oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 2, 4, 15, 83. ZD člen 176.
zapuščinski postopek - dedovanje nepremičnin - bivališče zapustnika v tujini - mednarodna pristojnost
Uredba o dedovanju, ki se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17.8.2015, namreč v 4. členu določa, da so za odločanje o celotnem dedovanju pristojna sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče. Zapustničino običajno prebivališče pa je bilo v Trstu, torej v Republiki Italiji, zaradi česar se je prvostopenjsko sodišče na podlagi 15. člena Uredbe o dedovanju izreklo za nepristojno.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - trditvena podlaga - višina terjatve
Glede na konkretizirane ugovore toženca, med drugim in predvsem glede načina izračuna posameznih postavk na računih in delitvenega ključa posameznih stroškov obratovanja, bi morala tožnica substancirano pojasniti ključ delitve oziroma specifikacijo razdelilnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010419
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - stečajni postopek
Predmet ugotavljanja v postopku za preklic pogojne obsodbe so razlogi ali ovire, zaradi katerih obveznosti v sodbi niso bile izpolnjene. Stečajni postopek po sebi nima absolutnih učinkov, zaradi katerih bi bila oseba v postopku pri razpolaganju z lastnim premoženjem samodejno onemogočena, temveč je le omejena. Izpolnitev obveznosti po pogojni obsodbi tako zaradi stečajnega postopka ne more biti izključena, glede na njeno javnopravno naravo pa je jasno, da ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, ki si jih je obsojeni po pritožbeni obrazložitvi prizadeval izpolniti.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Nasprotni udeleženec ima zaradi hujše duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, od svojih bolezenskih prepričanj pa ni sposoben odstopiti, kar pomeni, da ni zmožen oblikovati svobodne volje. Posledica takšne duševne motnje je ogrožanje svojega zdravja in zdravja drugih oseb s strani nasprotnega udeleženca.
nepopolna vloga - pogoji za zavrženje vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - poziv za dopolnitev vloge - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija navedb - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - oškodovanec kot tožilec
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 299, 299/2. ZPP člen 108, 108/5.
prijava izločitvene pravice - nepopolna vloga - pomanjkljiva vloga - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge
Sodišče ne more odločati na podlagi vloge, za katero niti ne ve, v kateri spis sploh spada, na kaj takega pa zgolj sklepa iz izrecno pomanjkljivih podatkov. Pritožnik na ta sklep sodišča prve stopnje ni reagiral, zato je sodišče prve stopnje pravilno njegovo vlogo zavrglo, saj ni sposobna za obravnavo.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka - dopolnitev tožbe - dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze - razpis naroka - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Sodišče ne more izdati odločbe o sporu brez razpisa naroka, če pred tem dopolnitve tožbe toženi stranki ne vroči z ustreznim pozivom. Besedilo "kadar po prejemu odgovora na tožbo" je treba za obravnavano situacijo, torej za postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razlagati tako, da mora biti dopolnitev tožbe toženi stranki vročena najmanj z ustreznim pozivom v skladu s 286. členom ZPP, torej s pozivom, da mora tožena stranka v določenem roku odgovoriti na navedbe iz dopolnitve tožbe, in opozorilom na morebitne posledice, če ne bi tako ravnala, tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni storilo. Tožena stranka ima zato prav, ko navaja, da je upravičeno štela, da bo lahko odgovorila na navedbe v dopolnitvi tožbe še na prvem naroku za glavno obravnavo, kot to določa prvi odstavek 286. člena ZPP. Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki ni določilo roka za odgovor na navedbe, tožena stranka pa sama (vsebinskega) odgovora na tožbo tudi ni vložila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo odločbe brez razpisa naroka, saj ni moglo ugotoviti, da med strankama dejansko stanje ni sporno.
začetek stečajnega postopka - poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlog za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - fiksen rok - zakonsko določen rok - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - pravna praznina
Pri štetju roka iz prvega odstavka 237. člena v zvezi z 238. členom ZFPPIPP je treba upoštevati, da gre za zakonsko določen rok, ki začne teči naslednji dan po poteku roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja. Rok za opravičbo zahteve za odložitev odločanja je povsem fiksen in vezan zgolj na datum, ko dolžnik prejme upnikov predlog za začetek stečajnega postopka.
Za zapolnitev pravne praznine glede razmerja med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom je primerneje smiselno uporabiti 236. do 238. člen ZFPPIPP, pravila, določena v 152. členu ZFPPIPP, pa samo v povezavi s tretjim odstavkom 238. člena ZFPPIPP.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001355
ZDavP-2 člen 111, 403, 404. SPZ člen 128, 128/1, 138, 148. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 305, 305/1, 371, 371/5. ZIZ člen 24. ZPP člen 151, 154, 155.
zastavna pravica - hipoteka - ločitvena pravica - zavarovana terjatev - fiduciarni posel kot podlaga za nastanek ločitvene pravice - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečajnem postopku - davčni organ - hipotekarni upnik - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Davčni organ nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča le odmeri in tudi izterja, vse kar dela, pa dela v korist občine, ki ji to nadomestilo pripada kot izvorni prihodek. Zato je tudi zastavna pravica v zavarovanje terjatve občine pridobljena v korist občine. Davčni organ tako zastavno pravico v zavarovanje terjatev občine iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pridobi kot fiduciarni imetnik za račun občine kot benificiarja. Tožeča stranka je tako tista oseba, ki z vpisom hipoteke pridobi pravico do plačila svoje terjatve iz določenega dolžnikovega premoženja pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. To pa je vsebina ločitvene pravice iz prvega odstavka 19. člena ZFPPIPP. To nadalje pomeni, da je občina, torej tožeča stranka, tista, ki ima ločitveno pravico v stečajnem postopku.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je terjatev občine, zato je tožeča stranka po navodilih davčnega organa pravilno ravnala, ko je terjatev prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, pravilno pa je tudi stališče, da je zato upravitelj moral priznati to terjatev tožeči stranki. Zastavna pravica pa je bila (med drugim, saj so bile zavarovane terjatve v bistveno višjem znesku od zneska terjatve tožeče stranke) ustanovljena tudi za zavarovanje zapadle obveznosti tožeče stranke. Dejstvo, da se je sklep o zavarovanju nanašal na celoten izvršljivi seznam izvršljivih naslovov, po katerem gre za terjatve več upnikov, ne prestavlja nikakršne težave v primeru poplačila terjatev iz tega premoženja. Vsi upniki, na katere se ta seznam nanaša, so namreč v istem poplačilnem vrstnem redu, kar pomeni, da se v primeru, da prejeta kupnina ne zadošča za poplačilo vseh terjatev tega vrstnega reda, med upniki istega vrstnega reda terjatve poplača sorazmerno (smiselno peti odstavek 371. člena ZFPPIPP). S tem pa se izkaže, da je pravilna tudi siceršnja praksa stečajnih upraviteljev, ki v takih primerih priznavajo tako terjatev kot ločitveno pravico občine.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik (državljan Južnoafriške republike, ki ima dovoljenje za prebivanje na Malti) ni izkazal takega finančnega in premoženjskega stanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da v primeru neuspeha s tožbo ne bi obstajala bojazen za poplačilo pravdnih stroškov druge toženke. Drži namreč, da gola dejstva, da ima tožnik na Malti odpr bančni račun, da je tam dvačni zavezanec, da je direktor in zastopnik gospodarske družbe v tej državi, da je v njej plačeval relativno visoko šolnino za šolanje svojih otrok in da je plačal relativno visoko sodno akso za predmetni postopek, sama po sebi ne izkazujejo obstoja zadostnih finančnih sredstev oz. premoženja, na katera bi bila mogoče poseči za poplačilo pravdnih stroškov druge toženke.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obstoj in primernost izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - najemna pogodba za določen čas
Notarska zapisa najemne pogodbe in aneksa ne vsebujeta določb za primer obnovitve pogodbe, sklenjene za določen čas, v pogodbo za nedoločen čas v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPSPP in torej tudi ne določb glede najemnine, kar bi moralo biti navedeno, da bi bila v skladu z 21. členom ZIZ primerna za izvršbo tudi v tem delu.