DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001419
ZASP člen 81, 105, 105/1, 106, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 193, 198, 378. ZDDV-1 člen 3, 40. ZDDV člen 80.
avtorski honorar - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - neupravičena pridobitev - višina nadomestila - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - skupni sporazum - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - sprememba tarife - začasna tarifa - svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - davek na dodano vrednost (DDV) - obdavčljiv dohodek - zamudne obresti
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev o zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za kabelsko retransmisijo avtorskih del v upravljanju tožnika. Ttudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001542
URS člen 22. OZ člen 247. ZIZ člen 257, 269.
pogodba o leasingu - sprememba prvotne pogodbe - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - poroštvo - višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost - začasna odredba - predhodna odredba
Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti višine tožbenega zahtevka. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takem primeru mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je stranki treba omogočiti zaslišanje izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00002102
ZST-1 člen 34a, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - pristojnosti strokovnega sodelavca - lex specialis - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - rok za plačilo sodne takse
ZIZ in ZPP ne vsebujeta nobenih določb v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog, zato ZST-1 glede te tematike predstavlja lex specialis.
Strokovni sodelavec, ki ni izdal plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ni imel pristojnosti za odločanje o ugovoru dolžnika zoper ta plačilni nalog in o določitvi nove taksne obveznosti.
Začetek stečajnega postopka nad prvim dolžnikom nima nobenega vpliva na izvršbo s prodajo nepremičnin, ki sta bili pred prodajo na javni dražbi v lasti drugega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001570
ZPP člen 76, 76/1, 154, 154/1. OZ člen 639, 639/1, 639/3. ZFPPIPP člen 161.
pravdna stranka - pravilno poimenovanje pravdne stranke - fizična oseba - samostojni podjetnik - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - napake na stvari - odprava napak - poenostavljena prisilna poravnava - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pravdni stroški po uspehu - nedovoljene pritožbene novote
V tožbi in sodbi označen tožnik A. O. je fizična oseba, zato dejstvo, da iz poslovnega registra ni razvidno, da obstaja subjekt A. O. s.p., ni pomembno. Enako ni pomembno za presojo, ali je določena fizična oseba lahko pravdna stranka, če je v uvodu sodbe ob imenu in priimku fizične osebe še navedeno, da je določena fizična oseba dr., odvetnica, zdravnik ali zdravnica, oziroma če je dodano še ime določene vrste ordinacije.
Zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je bila pozvana k odpravi napak (prvi odstavek 637, člena OZ), je postalo jasno, da napak v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku ne bo več odpravila sama, pač pa da jih bodo tožeče stranke odpravile na njen račun (tretji odstavek 639. člena OZ). Čim pa je tako, ni več pomembno, da je bil balkon stanovanja št. 40 tekom pravde saniran in je zmotno pritožbeno stališče, da zato tožeča stranka ni upravičena do denarnega zahtevka, ki se nanaša na odpravo napake za ta balkon.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZDR-1 člen 54, 56, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 161.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki. Za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas zadostuje dejstvo nadaljnjega obstoja delovnega razmerja po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/4, 45.. ZDR-1 člen 47.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da naj bi šlo v primeru posameznih ravnanj, ki jih tožnica izpostavlja, za trpinčenje. Opravilo je presojo posameznih ravnanj, ki jih tožnica navaja in zaključilo, da ravnanja niso bila izvajana z namenom škodovanja, žaljenja ali poniževanja tožnice. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi poudarja, da ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da do trpinčenja ni prišlo. Sodišče namreč ne more presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, če predstavlja trpinčenje, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da tožnica zatrjuje, da je bila žrtev mobinga s strani nadrejenih, ki imajo v okviru svojih funkcij določeno moč in avtoriteto nad svojimi podrejenimi. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo ali podrejene osebe izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pa pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 296, 296/3. ZPP člen 156, 181, 181/3.
ugotovitvena tožba - pogoji za ugotovitveno tožbo - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - prijava terjatev - solidarni dolžnik
Upnica bi morala v konkretnem primeru poleg navedbe višine terjatve na dan začetka stečajnega postopka, postaviti določen zahtevek za priznanje terjatve le še v neplačanem delu (in še pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača posojilojemalec). Tako postopanje pri prijavi terjatve zoper dolžnika kot solidarnega dolžnika izhaja iz določbe tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri se v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni poplačan.
začetek stečajnega postopka - poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlog za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - fiksen rok - zakonsko določen rok - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - pravna praznina
Pri štetju roka iz prvega odstavka 237. člena v zvezi z 238. členom ZFPPIPP je treba upoštevati, da gre za zakonsko določen rok, ki začne teči naslednji dan po poteku roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja. Rok za opravičbo zahteve za odložitev odločanja je povsem fiksen in vezan zgolj na datum, ko dolžnik prejme upnikov predlog za začetek stečajnega postopka.
Za zapolnitev pravne praznine glede razmerja med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom je primerneje smiselno uporabiti 236. do 238. člen ZFPPIPP, pravila, določena v 152. členu ZFPPIPP, pa samo v povezavi s tretjim odstavkom 238. člena ZFPPIPP.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001355
ZDavP-2 člen 111, 403, 404. SPZ člen 128, 128/1, 138, 148. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 305, 305/1, 371, 371/5. ZIZ člen 24. ZPP člen 151, 154, 155.
zastavna pravica - hipoteka - ločitvena pravica - zavarovana terjatev - fiduciarni posel kot podlaga za nastanek ločitvene pravice - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečajnem postopku - davčni organ - hipotekarni upnik - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Davčni organ nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča le odmeri in tudi izterja, vse kar dela, pa dela v korist občine, ki ji to nadomestilo pripada kot izvorni prihodek. Zato je tudi zastavna pravica v zavarovanje terjatve občine pridobljena v korist občine. Davčni organ tako zastavno pravico v zavarovanje terjatev občine iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pridobi kot fiduciarni imetnik za račun občine kot benificiarja. Tožeča stranka je tako tista oseba, ki z vpisom hipoteke pridobi pravico do plačila svoje terjatve iz določenega dolžnikovega premoženja pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. To pa je vsebina ločitvene pravice iz prvega odstavka 19. člena ZFPPIPP. To nadalje pomeni, da je občina, torej tožeča stranka, tista, ki ima ločitveno pravico v stečajnem postopku.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je terjatev občine, zato je tožeča stranka po navodilih davčnega organa pravilno ravnala, ko je terjatev prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, pravilno pa je tudi stališče, da je zato upravitelj moral priznati to terjatev tožeči stranki. Zastavna pravica pa je bila (med drugim, saj so bile zavarovane terjatve v bistveno višjem znesku od zneska terjatve tožeče stranke) ustanovljena tudi za zavarovanje zapadle obveznosti tožeče stranke. Dejstvo, da se je sklep o zavarovanju nanašal na celoten izvršljivi seznam izvršljivih naslovov, po katerem gre za terjatve več upnikov, ne prestavlja nikakršne težave v primeru poplačila terjatev iz tega premoženja. Vsi upniki, na katere se ta seznam nanaša, so namreč v istem poplačilnem vrstnem redu, kar pomeni, da se v primeru, da prejeta kupnina ne zadošča za poplačilo vseh terjatev tega vrstnega reda, med upniki istega vrstnega reda terjatve poplača sorazmerno (smiselno peti odstavek 371. člena ZFPPIPP). S tem pa se izkaže, da je pravilna tudi siceršnja praksa stečajnih upraviteljev, ki v takih primerih priznavajo tako terjatev kot ločitveno pravico občine.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - trditvena podlaga - višina terjatve
Glede na konkretizirane ugovore toženca, med drugim in predvsem glede načina izračuna posameznih postavk na računih in delitvenega ključa posameznih stroškov obratovanja, bi morala tožnica substancirano pojasniti ključ delitve oziroma specifikacijo razdelilnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010419
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - stečajni postopek
Predmet ugotavljanja v postopku za preklic pogojne obsodbe so razlogi ali ovire, zaradi katerih obveznosti v sodbi niso bile izpolnjene. Stečajni postopek po sebi nima absolutnih učinkov, zaradi katerih bi bila oseba v postopku pri razpolaganju z lastnim premoženjem samodejno onemogočena, temveč je le omejena. Izpolnitev obveznosti po pogojni obsodbi tako zaradi stečajnega postopka ne more biti izključena, glede na njeno javnopravno naravo pa je jasno, da ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, ki si jih je obsojeni po pritožbeni obrazložitvi prizadeval izpolniti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 299, 299/2. ZPP člen 108, 108/5.
prijava izločitvene pravice - nepopolna vloga - pomanjkljiva vloga - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge
Sodišče ne more odločati na podlagi vloge, za katero niti ne ve, v kateri spis sploh spada, na kaj takega pa zgolj sklepa iz izrecno pomanjkljivih podatkov. Pritožnik na ta sklep sodišča prve stopnje ni reagiral, zato je sodišče prve stopnje pravilno njegovo vlogo zavrglo, saj ni sposobna za obravnavo.
nepopolna vloga - pogoji za zavrženje vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - poziv za dopolnitev vloge - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija navedb - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - oškodovanec kot tožilec
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 2, 4, 15, 83. ZD člen 176.
zapuščinski postopek - dedovanje nepremičnin - bivališče zapustnika v tujini - mednarodna pristojnost
Uredba o dedovanju, ki se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17.8.2015, namreč v 4. členu določa, da so za odločanje o celotnem dedovanju pristojna sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče. Zapustničino običajno prebivališče pa je bilo v Trstu, torej v Republiki Italiji, zaradi česar se je prvostopenjsko sodišče na podlagi 15. člena Uredbe o dedovanju izreklo za nepristojno.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Nasprotni udeleženec ima zaradi hujše duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, od svojih bolezenskih prepričanj pa ni sposoben odstopiti, kar pomeni, da ni zmožen oblikovati svobodne volje. Posledica takšne duševne motnje je ogrožanje svojega zdravja in zdravja drugih oseb s strani nasprotnega udeleženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000219
KZ-1 člen 74, 76. ZKP člen 105.
odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - obstoj izvršilnega naslova
Če je bil oškodovancu v pravdi pravnomočno prisojen premoženjskopravni zahtevek že pred izrečeno sodbo v kazenskem postopku, izreče sodišče odvzem premoženjske koristi le, če ta presega oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obstoj in primernost izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - najemna pogodba za določen čas
Notarska zapisa najemne pogodbe in aneksa ne vsebujeta določb za primer obnovitve pogodbe, sklenjene za določen čas, v pogodbo za nedoločen čas v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPSPP in torej tudi ne določb glede najemnine, kar bi moralo biti navedeno, da bi bila v skladu z 21. členom ZIZ primerna za izvršbo tudi v tem delu.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik (državljan Južnoafriške republike, ki ima dovoljenje za prebivanje na Malti) ni izkazal takega finančnega in premoženjskega stanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da v primeru neuspeha s tožbo ne bi obstajala bojazen za poplačilo pravdnih stroškov druge toženke. Drži namreč, da gola dejstva, da ima tožnik na Malti odpr bančni račun, da je tam dvačni zavezanec, da je direktor in zastopnik gospodarske družbe v tej državi, da je v njej plačeval relativno visoko šolnino za šolanje svojih otrok in da je plačal relativno visoko sodno akso za predmetni postopek, sama po sebi ne izkazujejo obstoja zadostnih finančnih sredstev oz. premoženja, na katera bi bila mogoče poseči za poplačilo pravdnih stroškov druge toženke.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka - dopolnitev tožbe - dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze - razpis naroka - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Sodišče ne more izdati odločbe o sporu brez razpisa naroka, če pred tem dopolnitve tožbe toženi stranki ne vroči z ustreznim pozivom. Besedilo "kadar po prejemu odgovora na tožbo" je treba za obravnavano situacijo, torej za postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razlagati tako, da mora biti dopolnitev tožbe toženi stranki vročena najmanj z ustreznim pozivom v skladu s 286. členom ZPP, torej s pozivom, da mora tožena stranka v določenem roku odgovoriti na navedbe iz dopolnitve tožbe, in opozorilom na morebitne posledice, če ne bi tako ravnala, tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni storilo. Tožena stranka ima zato prav, ko navaja, da je upravičeno štela, da bo lahko odgovorila na navedbe v dopolnitvi tožbe še na prvem naroku za glavno obravnavo, kot to določa prvi odstavek 286. člena ZPP. Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki ni določilo roka za odgovor na navedbe, tožena stranka pa sama (vsebinskega) odgovora na tožbo tudi ni vložila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo odločbe brez razpisa naroka, saj ni moglo ugotoviti, da med strankama dejansko stanje ni sporno.