• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 29
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL Sklep I Cpg 204/2016
    27.6.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00001175
    ZPP člen 286, 286/1, 488. ZIZ člen 62, 62/2.
    predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka - dopolnitev tožbe - dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze - razpis naroka - pravilna vročitev tožbe v odgovor
    Sodišče ne more izdati odločbe o sporu brez razpisa naroka, če pred tem dopolnitve tožbe toženi stranki ne vroči z ustreznim pozivom. Besedilo "kadar po prejemu odgovora na tožbo" je treba za obravnavano situacijo, torej za postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razlagati tako, da mora biti dopolnitev tožbe toženi stranki vročena najmanj z ustreznim pozivom v skladu s 286. členom ZPP, torej s pozivom, da mora tožena stranka v določenem roku odgovoriti na navedbe iz dopolnitve tožbe, in opozorilom na morebitne posledice, če ne bi tako ravnala, tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni storilo. Tožena stranka ima zato prav, ko navaja, da je upravičeno štela, da bo lahko odgovorila na navedbe v dopolnitvi tožbe še na prvem naroku za glavno obravnavo, kot to določa prvi odstavek 286. člena ZPP. Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki ni določilo roka za odgovor na navedbe, tožena stranka pa sama (vsebinskega) odgovora na tožbo tudi ni vložila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo odločbe brez razpisa naroka, saj ni moglo ugotoviti, da med strankama dejansko stanje ni sporno.
  • 62.
    VSL Sklep I Cpg 633/2016
    26.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00000994
    ZPP člen 343, 343/2, 394, 394-10, 395, 395/2, 396.
    obnova pravdnega postopka - razlogi za obnovo postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - nova dejstva in dokazi
    Pravica zahtevati obnovo postopka je močno omejena. Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da bi bila za stranko lahko izdana ugodnejša odločba. Poleg tega mora stranka zvedeti za nova dejstva in dokaze šele po pravnomočnem končanju prvega postopka in jih brez svoje krivde ne more uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan, in pa v 396. členu ZPP določenih rokih.

    Nova dejstva so lahko vsebina obnovitvenega razloga samo, če so obstajala že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, a stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva v pravnomočno končanem postopku.
  • 63.
    VSK Sklep I Kp 12740/2017
    26.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00002380
    URS člen 20. ZKP člen 201, 201/1-3.
    ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - sorazmernost pripora
    Okoliščine, na podlagi katerih je moč sklepati o obstoju ponovitvene nevarnosti pri obdolženem M. A., je podrobno in prepričljivo obrazložila že preiskovalna sodnica ob odreditvi pripora, pritrdilo jim je tudi sodišče prve stopnje ob odločanju o pritožbi zagovornika zoper odrejeni pripor, te okoliščine pa v osmi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja tudi sodišče prve stopnje. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bili kaznivi dejanji storjeni ter osebne lastnosti obdolženca tiste okoliščine, ki zaključek o takšni nevarnosti utemeljujejo.
  • 64.
    VSL Sklep I Cp 3193/2016
    26.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00000913
    ZPP člen 70, 70/1, 247. ZVEtL člen 23a.
    vzpostavitev etažne lastnine - elaborat - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca
    V skladu z ZEN se vpisi v zemljiški kataster in kataster stavb opravijo na podlagi elaborata. Elaborat pa na podlagi drugega odstavka 23.a člena ZVEtL lahko poleg izvedenca izdela tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po ZEN. Takšno določilo je zakonodajalec sprejel, ker izdelava elaborata ni izvedensko mnenje, ampak zgolj podlaga za vpis želenih sprememb v ustrezni kataster, pri katerem morajo biti spoštovana določila, ki omogočajo tehnično pravilen vpis v ustrezen kataster. Ker gre za specifično opravilo geodetske stroke, je zakonodajalec menil, da ni ovire, da se takšne naloge zaupajo osebam, ki izpolnjujejo pogoje po geodetskih predpisih in ne le sodno zapriseženim izvedencem. V tem postopku torej D., d.d. naloge ni opravil kot izvedenec, temveč je zgolj kot ustrezna strokovna oseba pripravil strokovno podlago, na podlagi katere bodo določeni deli zemeljske površine (zemljišča pod stavbami) dobili svoje parcelne številke, njegovo strokovno delo pa bo tudi predmet presoje v upravnem postopku. Gre za specifično tehnično geodetsko opravilo, pri katerem niti ni možnosti postopanja v škodo katerega od udeležencev, nasprotno, gre za postopanje v korist vseh, tudi pritožnika.
  • 65.
    VSL Sklep I Cpg 914/2016
    23.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00002147
    ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5.
    predlog za taksno oprostitev - doplačilo sodne takse - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
    Prvič je morala tožeča stranka plačati sodno takso ob vložitvi elektronskega predloga za izvršbo. Glede na podan ugovor zoper sklep o izvršbi tožene stranke, je morala tožeča stranka drugo sodno takso plačati za vloženo tožbo v pravdnem postopku, preračunano za višino zahtevka kot izhaja iz predloga za izvršbo. Ker predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, nima vseh sestavin, ki jih mora imeti tožba, da bi se lahko obravnaval, je sodišče tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je nato spremenila (zvišala) zahtevek, zaradi česar je bilo potrebno še tretje doplačilo sodne takse.

    Na predlagatelju je trditveno in dokazno breme, da ne zmore plačati sodne takse, vsaj ne takoj. Edino, kar je tožeča stranka v zvezi s tem navedla, je, da ima evidentno pomanjkanje sredstev na transakcijskem računu. Višje sodišče ugotavlja, da je taka trditvena podlaga premalo za ugoditev predlogu. Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi - da gradbena dejavnost zahteva izredno visoke fiksne stroške, da je za pridobitev posla potrebno vnaprej zagotavljati zavarovanja, da ji poslovne terjatve niso na razpolago (likvidnost) - predstavljajo nedovoljene pritožbene novote.
  • 66.
    VSL Sodba II Cp 776/2017
    23.6.2017
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00001027
    OZ člen 50, 50/1. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 156, 156/1. ZBPP člen 46. - člen 6, 7, 19.
    posojilna pogodba - simuliran (navidezni) pravni posel - nična pogodba - tožbeni zahtevek pri izbrisni tožbi - pritožbena obravnava - krivdno načelo - stroški postopka - najcenejše prevozno sredstvo - stroški brezplačne pravne pomoči
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede toženčevega premoženjskega stanja in zatrjevanega toženčevega posojila tožnici.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, saj je tožnica uspela dokazati neresničnost vsebine potrdila o prejemu posojila (da ga ni prejela) in s tem v zvezi neresničnost izjave, dane notarju (o prejemu posojila) ter da je hipotekarna posojilna pogodba navidezna in zato nična, saj prava volja pravdnih strank očitno ni bila takšna, da bi sklenili obravnavano posojilno pogodbo. Zato je utemeljen tudi tožničin izbrisni zahtevek.

    Tožnica je po svoji krivdi povzročila tožencu pritožbene stroške, saj je bila pritožbena obravnava 16. 12. 2016 preložena zato, ker je tožnica šele na pritožbeni obravnavi obvestila pritožbeno sodišče, da je v osebnem stečaju, kar je narekovalo vrnitev spisa sodišču prve stopnje zaradi izdaje sklepa o prekinitvi postopka in poziva upravitelju, da prevzame postopek.
  • 67.
    VSM Sklep IV Kp 47348/2015
    23.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00000426
    KZ-1 člen 159, 159/1, 159/3.. ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11.
    kaznivo dejanje obrekovanja - oprostitev obtožbe - razlogi za oprostitev obtožbe - pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih
    Razlogi v sorazmernosti med pomenom dejanja in posledicami, kot razlogi o odločilnih dejstvih pri oprostilni sodbi po 4. točki 358. člena ZKP.
  • 68.
    VSM Sodba IV Kp 29302/2014
    23.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00000565
    ZKP člen 506.
    preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
    Možnost izpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi.
  • 69.
    VSL Sklep II Cp 1414/2017
    23.6.2017
    SODNE TAKSE
    VSL00001198
    ZST-1 člen 11, 11/1.
    delna oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - visoka taksna obveznost - obročno plačilo preostanka sodne takse
    Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo zaključek o oprostitvi plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev.

    Tožnik bo zmogel plačati vsaj 1 % dolgovane (sicer visoke) sodne takse.
  • 70.
    VSC Sodba Cp 158/2017
    23.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00000328
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/2, 343, 343/4, 346, 346/1.
    omejitev postulacijske sposobnosti - obvezno zastopanje po odvetniku - nedovoljenost predloga za obnovo postopka
    Če pritožbo v postopku obnove vloži stranka, ki nima pravniškega državnega izpita, jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
  • 71.
    VSL Sodba II Cp 455/2017
    23.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00002768
    ZPP člen 347, 347/2, 347/5. OZ člen 52, 54, 54/1, 54/3, 57, 57/1, 57/4, 296, 296/1.
    pritožbena obravnava - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - sklenitev pisne pogodbe - obličnost pogodbe - plačilo kupnine - pobotnica - dokazovanje plačila
    V obravnavanem primeru zapis v členu 3 pogodbe po svoji vsebini ni le dogovor o kupnini in načinu izpolnitve pogodbe (plačilu kupnine) s strani tožene stranke, pač pa tudi pobotnica o delni izpolnitvi - plačilu oziroma prejemu vtoževanega prvega in drugega dela kupnine v gotovini.
  • 72.
    VSL Sklep II Cp 1024/2017
    23.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00004586
    ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 112/7. ZST-1 člen 12, 12/2.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost vloge - dan izročitve vloge sodišču - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - prepozna dopolnitev predloga
    Ker je tožnikova vloga prispela na sodišče 16. 2. 2017, kar je po izteku roka za dopolnitev vloge, z navadno pošto in ker je treba šteti, da je bila navedenega dne izročena sodišču, je prepozna, zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo.
  • 73.
    VSC Sodba Cp 137/2017
    23.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00000330
    ZPP člen 7, 212, 285.
    sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
    Toženca sta tožnika opozorila na dopolnitev navedb, zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opraviti materialno procesnega vodstva.
  • 74.
    VSM Sklep IV Kp 38219/2015
    23.6.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00006893
    ZKP-UPB8 člen 76,76/3, 430, 430/1, 437, 437/1.
    zasebni tožilec - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
    Sposobnost vloge za obravnavanje.
  • 75.
    VDSS Sodba Pdp 290/2017
    22.6.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00004400
    ZDR člen 73, 73/4.. OZ člen 433.
    odpravnina - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - prenos dela podjetja
    Po ZDR je le v primeru spremembe delodajalca delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, in za terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku tega člena. Ker tožnik zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR, ki jo je podal takratnemu delodajalcu družbi d. o. o., nikoli ni prešel k toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku, se nanj citirana določba ne nanaša, zato ne more zahtevati solidarne odgovornosti tožene stranke za obveznosti tožnikovega delodajalca družbe d. o. o.

    Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 73. člena ZDR oziroma 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
  • 76.
    VSL Sodba I Cp 878/2017
    22.6.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL00001784
    ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2.
    pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobroverna in zakonita posest - dobra vera posestnika - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - določljivost predmeta pogodbe - dovoljenje za uporabo - darilna obljuba
    Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Nedobroverni posestnik je tisti posestnik, ki ve da stvar ni njegova ali iz malomarnosti (tudi lažje) za to ne ve. Dobroverni posestnik je, nasprotno, tisti, ki utemeljeno misli, da je postal lastnik stvari. Oseba, ki ji lastnik dovoli uporabljati nepremičnino, ima več kot razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne, lastnik namreč ne rabi dovoljenja za uporabo svoje stvari, uporaba stvari je lastninski pravici imanentna. Enako velja za osebo, ki ne ve, kako je postala lastnik, tudi ta ima najmanj razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne. Kakor hitro pa obstaja dvom, ni več dobre vere.

    Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je sporna nepremičnina nastala šele z odločbo GU Kranj z 29. 1. 1986, zato v času domnevne sklenitve pogodbe še ni mogla obstajati. Njen neobstoj pa bi od pogodbenih strank terjal natančnejši dogovor o predmetu darila, torej natančen opis in meje zemljišča, ki naj bi bilo predmet pogodbe, kar bi omogočilo vsaj določljivost predmeta pogodbe. Za pravni prenos nepremičnin pa tudi sicer ne zadošča zgolj določljivost predmeta pogodbe, ampak mora biti nepremičnina označena z zemljiškoknjižnimi podatki.
  • 77.
    VSL Sklep I Cp 815/2017
    22.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00000915
    Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 7, 8. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 157, 158.
    povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe - povod za pravdo - neobstoj povoda za tožbo - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - opomin s pozivom na plačilo - zamuda dolžnika
    O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov.
  • 78.
    VDSS Sodba Psp 141/2017
    22.6.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00004633
    ZPIZ-2 člen 178, 183, 183/1.
    starostna pokojnina - ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka
    Da lahko v okoliščinah konkretnega primera odločba o novi odmeri tožničine starostne pokojnine učinkuje le za naprej, izhaja iz same obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, saj se mora kot pravna podlaga uporabljati 183. člen ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je Ustavno sodišče poseglo le toliko, da ni odločilen pretečen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine. Se pa v celoti sklicuje na 3. odst. 183. člena ZPIZ-2, ki učinke odločbe, izdane v t. i. nepravi obnovi postopka, veže bodisi na podano zahtevo, v kolikor o njej do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ne bi bilo pravnomočno odločeno ali pa na datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti. Ker gre v predmetni zadevi za slednjo situacijo, tožničin zahtevek, da se ji starostna pokojnina ponovno odmeri in razlika izplača od 1. 2. 2001 dalje, ne more biti uspešen, saj zanj ni zakonske niti ustavno pravne podlage.
  • 79.
    VSL Sodba I Cp 254/2017
    22.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00001138
    ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1.
    pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - spor majhne vrednosti - uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je sledilo tožničinim navedbam v zvezi z višino teh stroškov in pri tem uporabilo kvadraturo in število posameznih delov, ki jih je v obrazložitvi sodbe tudi povzelo in hkrati izračune preverilo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je bilo pravilno, saj je toženec podal le pavšalne ugovore. Zgolj nerazumevanje tega, kako se delitev vrši, ne daje podlage za drugačen zaključek.
  • 80.
    VDSS Sodba Psp 118/2017
    22.6.2017
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00002649
    ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. ZZDej-UPB2 člen 1, 3.. - člen 254.
    povrnitev stroškov zdravljenja - porod - opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje - licenca za opravljanje dejavnosti - porod na domu - babiška dejavnost
    Licence, ki jih tako kot pri zdravnikih, tudi babicam za babiško nego na domu porodnic podeljuje ustrezno združenje oziroma zbornica in je veljavna licenca pogoj za opravljanje poklica, ni mogoče enačiti z dovoljenjem, ki ga je za opravljanje zdravstvene dejavnosti tudi na področju babiške nege dolžan izdati pristojni resorni upravni organ. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in morebitno koncesijsko pogodbo z zavarovalnico, babiške dejavnosti s. p. ni mogoče šteti za zdravstveno dejavnost, izenačeno z dejavnostjo javnih zdravstvenih zavodov. Posledično ni zavezanosti toženega zavoda k povračilu stroškov zdravljenja zavarovani osebi s tem v zvezi.

    Pritožnici sicer ni mogoče odrekati pravice, da je rodila doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila, kljub izdani napotnici za porod v zdravstvenem zavodu (porodnišnici) in tveganju ob morebitnih zapletih. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila samostojna babica A.A. s. p., ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kaj šele koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 29
  • >
  • >>